V številnih državah so otroci iz revnejših skupnosti, dekleta, invalidi, priseljenci in pripadniki etničnih manjšin očitno prikrajšani, ko gre za dostop do izobraževanja, po poročanju tujih tiskovnih agencij v novem poročilu opozarja organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Kot dodaja, sta se z izbruhom novega koronavirusa revščina in diskriminacija še povečali.

Poročilo se sicer nanaša na leto 2018, ko je bilo iz procesa šolanja v celoti izključenih 258 milijonov oziroma 17 odstotkov vseh otrok in mladostnikov, ki bi glede na svojo starost morali obiskovati šolo. Glavni razlog za to ostaja revščina. Največ otrok, ki ne morejo v šolo, je v južni in srednji Aziji ter podsaharski Afriki.

Z izbruhom koronavirusa, zaradi katerega so se vrstila zaprtja šol po vsem svetu, ki so prizadela več kot 90 odstotkov globalne šolajoče populacije, so se razmere še poslabšale, še ugotavlja Unesco. Otroci iz družin, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi, so lahko šolanje s pomočjo spleta, računalnikov in mobilnih telefonov nadaljevali na daljavo, mnogi pa tega niso mogli.

V državah z nizkimi in srednjimi dohodki je verjetnost za dokončanje osnovne šole oziroma prve stopnje srednje šole, ki se zaključi pri 15 letih, za kar 20 odstotnih točk višja pri otrocih iz premožnejših družin. V revnejših državah so velika tudi razhajanja, ko gre za otroke invalide in dekleta – še posebej tista s podeželja v podsaharski Afriki, ki skorajda nikoli ne končajo sekundarnega šolanja.

V bogatejših državah so medtem v šolah občutno uspešnejši otroci, katerih uradni jezik – torej tisti, ki se uporablja v šolah – je njihov materni jezik. V ZDA je verjetnost, da ne obiskujejo šolo, kar trikrat višja pri LGBTI šolarjih, saj se tam ne počutijo varni.

V kar četrtini držav po vsem svetu je še vedno uzakonjeno ločeno šolanje za otroke brez in z invalidnostmi, številne države pa ne poskrbijo za dostop do kakovostnega izobraževanja za pripadnike manjšin in begunce, še izhaja iz poročila.