Vladni predlog novele zakona o ohranjanju narave je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU, a je v dogajanje posegla SNS in predlagala, da se z njo zviša tudi prag za sodelovanje nevladnikov v postopkih pred upravnimi organi in sodišči. Minister za okolje Andrej Vizjak je predlog SNS podprl, prav tako mu je načeloma prikimala koalicija, a so v parlamentarnem postopku z amandmaji predvidene pogoje precej omilili.
V skladu z novelo so pogoji za sodelovanje naravovarstvenih nevladnih organizacij s statusom, da delujejo v javnem interesu, postavljeni glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva tako velja, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, šesto stopnjo izobrazbe in dvema letoma delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja. Pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj.
Izjemoma je omogočeno nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.
Stranki Zeleni Slovenije in Stranka mladih – Zeleni Evrope sta 11. junija na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo določb novele. Izpodbijata njen tretji člen, ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Posledično je sporen tudi četrti člen.
Sprememba zakona se v ničemer ne dotika kakovosti dela nevladnih organizacij, ampak zgolj administrativno in številčno omejuje tiste, ki smejo sodelovati in dobiti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je poudaril Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope. Pogoji tako po njegovih besedah nikakor ne pripomorejo k ohranjanju okolja. Nasprotno se lahko strokovnost celo omejuje, je izpostavil.
“Moramo se vprašati, kdo si želi na račun okolja in narave bogateti,” pa je dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Pobudniki želijo, da se o ustavnosti novele čim prej odloči, nato pa naj se v Sloveniji nadaljujejo pogovori o okoljski zakonodaji, “ki bo šla v smeri zaščite okolja in vodnih virov, ne pa da bodo politika in multinacionalke pod pretvezo ustvarjanja konfliktov in izrednih razmer polnili žepe na račun okolja in narave”, je še dejal Čuš.
Novela zakona o ohranjanju narave, še bolj pa prvi in tretji protikoronski zakon, so sprožili množične okoljevarstvene proteste. V zadnjih tednih so se okoljevarstveniki s svojimi kritikami na račun Vizjaka večinoma pridruževali petkovim protestom, uperjenim proti celotni vladi.
