Nacionalna skupščina je varnostne sile vseeno uradno pozvala, naj pomagajo državnemu monopolu Corpoelec pri obnovi oskrbe z električno energijo, obenem pa zaprosila tudi za mednarodno pomoč.

Humanitarna pomoč v obliki 250 ton hrane in zdravil je v Kolumbiji in Braziliji, čez mejo pa ne more, ker Maduro tega ne dovoli.

Guaido, ki se je januarja razglasil za začasnega predsednika 30-milijonske Venezuele, je pozval varnostne sile, naj ne ovirajo protestov proti Maduru, ki jih je sklical za danes popoldne.

Maduro za izpad elektrike krivi ZDA; izvedle naj bi elektro-magnetni napad na kompleks hidroelektrarn Guri, ki državi zagotavlja 80 odstotkov elektrike.

Guaido pa trdi, da je izpad elektrike pač posledica nesposobnosti režima. Venezuela je že štiri leta v recesiji, zapustilo jo je tri milijone ljudi, inflacija pa je letos ponorela na deset milijonov odstotkov.

Maduro je po izpadu elektrike ukazal zaprtje šol in uradov ter podjetij. Kot prioriteto za oskrbo z elektriko je določil bolnišnice, kjer je doslej umrlo najmanj 15 bolnikov, ki niso mogli na dializo. Podzemna železnica v Caracasu ne vozi in so jo zamenjali mestni avtobusi, pomanjkanje elektrike pa ogroža oskrbo z vodo.

Maduro je v ponedeljek tvitnil, da agresija in imperialistični napadi ne bodo ugasnili moči in odpora venezuelskega ljudstva, ter zagotovil, da bodo zmagali tudi v tej vojni za elektriko.