V skladu z veljavno zakonodajo in upoštevaje odločbo ustavnega sodišča vlada ne sme financirati niti lastne referendumske kampanje niti referendumske kampanje drugih organizatorjev, zato prošnji vlada ne more ugoditi, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Kot so spomnili, je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona o volilni in referendumski kampanji v delu, ki se nanaša na vlado kot organizatorja referendumske kampanje, ne pa tudi določb zakona, ki govorijo o financiranju referendumske kampanje.

V odgovoru, ki ga je vlada posredovala tudi Kovačiču, so pojasnili, da lahko organizator referendumske kampanje pridobiva prispevke za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička.

“Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati referendumske kampanje,” so povzeli zakon in izpostavili, da vlada oz. ministrstva in službe kot državni organi torej ne smejo niti ne morejo nameniti sredstev organizatorjem referendumske kampanje.

Kovačič je na vlado sicer naslovil pobudo, da mu za financiranje ponovljene kampanje nameni dobrih 96.000 evrov, s čimer bi po njegovem mnenju “izravnali teren” pred ponovnim glasovanjem. Vlada si je namreč lani za financiranje referendumske kampanje namenila 97.000 evrov, kar je bil nazadnje tudi razlog za razveljavitev septembrskega izida.

Vlada je namreč po oceni vrhovnega sodišča s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno enostransko kampanjo. Že pred tem je ustavno sodišče odločilo, da se vlada v referendumu lahko javno izreče za ali proti zakonu, vendar pa lahko proračunska sredstva porablja samo, če v svojih informacijah predstavlja tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. V tokratni referendumski kampanji vlada ne bo sodelovala.