V skladu z vladnim predlogom zakona, se bo gradbeno dovoljenje za drugi tir preneslo na družbo 2TDK, s pripravljalnimi deli pa bi lahko začeli letos, je vlada objavila na družbenem omrežju Twitter.

Tudi infrastrukturni minister Peter Gašperšič je v izjavi po seji vlade izpostavil, da je zakon zelo pomemben ravno zato, da se podjetje 2TDK opolnomoči v vlogi investitorja in da bo sposobno črpati evropska sredstva na razpisu, ki se izteče 14. julija.

Predlog vlade temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva sodelovanje ene ali več zalednih držav pri financiranju, med drugim Madžarske. Gašperšič je na vprašanje o tem, kaj bodo v zameno za sodelovanje pri projektu dobili Madžari, na novinarski konferenci ponovno zagotovil, “da ne pride v poštev nikakršno solastništvo v Luki Koper, kar je bilo njihovi strani že predstavljeno”. “Kakršnakoli delitev koncesije ni na mizi,” je poudaril.

Pojasnil je, da je Madžarska predvidena kot sovlagatelj, za kar so tudi sami izrazili interes. O vseh pogojih tega sodelovanja se še dogovarjajo. Gašperšič je spomnil, da je finančna konstrukcija projekta Drugi tir sestavljena iz treh ključnih elementov, in sicer kapitalskih vložkov, nepovratnih evropskih sredstev in zadolžitev pri Evropske investicijske banke s poroštvom Evropskega sklada za strateške investicije (EFSI).

“Sodelovanje Madžarske je predvideno v kapitalskem deležu, kjer bo glavni del nosila Slovenija. Za to sredstva v proračunu že zagotovljena in tu je predvideno, da bo del tega vložka zagotovila tudi Madžarska oz. še ostale države, ki so tudi zainteresirane za vstop v projekt. Zakon namreč omogoča, da sodeluje ena ali več teh držav,” je dejal. Ob tem je pojasnil, da je treba za vse kapitalske vložke, tudi slovenskega, zagotoviti kapitalski donos.

Še enkrat je poudaril, da z Madžari ni nikakršnega dogovarjanja o lastništvu v Slovenskih železnicah, bodo pa prek vložka solastnik v družbi 2TDK. Donos za te kapitalske vložke je predviden v višini, ki je predvidena za vse investicijske projekte, ki jih izvaja država, to je 4,5 odstotka, je dejal.

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je Slovenija za izgradnjo drugega tira poleg z Madžarske sprejela tudi pisma podpore s strani Češke, Slovaške in Poljske, torej zalednih držav, ki uporabljajo tovorno pristanišče Koper za izvoz in uvoz blaga. Madžarska pa je poleg pisma podpore izrazila tudi namero o kapitalskem vložku v 2TDK. S temi državami bodo sklenjene meddržavne pogodbe, ki bodo določale obseg in pogoje njihove udeležbe in bodo ratificirane v DZ, so zapisali v sporočilu za javnost.

O končni ceni drugega tira tudi danes ni želel govoriti, je pa ponovil, da znese manj kot milijardo evrov vključno z davkom. Poudaril je, da točne številke ne želijo razkrivati, saj je to ključni element, ki vpliva na konkurenčnost prejetih ponudb na javnem razpisu.

Zakon sicer predvideva, da bi družba 2TDK investicijo izvedla v svojem imenu in na svoj račun. Za čas trajanja koncesije bi bila lastnica infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemljišč pod infrastrukturo ostala država. Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje drugačno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja družba Slovenske železnice-Infrastruktura (SŽ-Infrastruktura), je ob predstavitvi predloga zakona pojasnil eden od njegovih avtorjev Rajko Pirnat.

Pot tovora se bo po navedbah vlade na odseku Divača-Koper skrajšala s 44,3 na 27 kilometrov, potovalni čas pa zmanjšal z okoli 45 minut na od 15 do 21 minut. Hitrost vlakov se bo povečala na 100 kilometrov na uro, zmogljivost železniške povezave pa narasla na približno 220 vlakov na dan, kar omogoča skupno kapaciteto pretovora prek 41 milijonov neto ton tovora letno, so še zapisali na vladi.

Poleg vlade je sicer svoj predlog zakona o istem tiru vložil tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. Gre za identičen zakon, kot ga je predlagala civilna iniciativa Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir. Z vložitvijo je tako Čuš pomagal civilni iniciativi in prehitel vladni predlog.

“Vložitev alternativnega predloga zakona nikakor ne predstavlja konca zgodbe,” je bil jasen minister in dodal, da gre vlada s svojim predlogom naprej. Prepričan sem, da bomo tako s civilno iniciativo in tudi Luko Koper prišli do uspešnega zaključka.

“Z Luko je proces stekel že v lanskem letu. Jeseni smo imeli kar nekaj sestankov, tudi v okviru Slovenskega državnega holdinga in ravno tam je bilo govora, na kakšen način je Luka Koper pripravljena sodelovati pri projektu,” je dejal minister. Dodal je, da se na temo drugega tira že v petek v Luko odpravlja tudi državni sekretar.

S predstavniki civilne iniciative se bodo medtem na ministrstvu predvidoma sestali v ponedeljek. Z njimi je pomembno doseči skupen jezik v smislu, da bodo razumeli, zakaj predlagamo takšno rešitev, kot jo predlagamo, in da njihov predlog ni izvedljiv že z vidika kombiniranja različnih evropskih sredstev, je izpostavil Gašperšič.

Glede parlamentarnega postopka v primeru vložitve več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, so v parlamentarni zakonodajno-pravni službi pojasnili, da DZ najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan prvi. “Če je izmed predlogov zakonov vložen tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa ni bil posredovan kot prvi, ga DZ, ne glede na vrstni red posredovanja, obravnava po vrstnem redu kot drugega,” so zapisali.

Med možnostmi je tudi oblikovanje hibridnega zakona. V tem primeru se matično delovno telo najprej odloči, na podlagi katerega od predlogov zakonov bo pripravilo dopolnjen predlog, nato pa odloči še, katere izmed členov iz drugih predlogov zakonov se vključi v tistega, na podlagi katerega bo pripravljen dopolnjen predlog zakona.