Spremembe zakonika o schengenskih mejah bodo prinesle daljše čakalne dobe za prestop slovensko-hrvaške meje. Slovenska ministrica za notranje zadeve se je danes s hrvaškim kolegom na Brdu pri Kranju pogovarjala o možnostih skupnega delovanja držav, s katerim bodo skušali vsaj nekoliko zmanjšati zastoje na mejnih prehodih v času turistične sezone.

Zastoji na mejnih prehodih s Hrvaško

Spremembe zakonika o schengenskih mejah, ki bodo predvidoma stopile v veljavo marca, obvezujejo države članice, da pri prehajanju zunanje schengenske meje izvajajo sistematično kontrolo, tudi ko gre za državljane EU.

To pomeni preverjanje po različnih zbirkah podatkov o ukradenih in izgubljenih listinah ter preverjanje z vidika, ali so posamezniki grožnja javnemu redu in notranji varnosti. To velja tako pri vstopu kot izstopu iz države, je po sestanku s hrvaškim kolegom Vlahom Orepićem pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

“Res bo taka ureditev bistveno vplivala na pretok prometa čez mejo, a je po našem mnenju nujno potrebna, saj se s tem dejansko odzivamo na vedno večjo grožnjo tujih terorističnih borcev, ki so državljani EU. Tako skušamo zagotoviti večjo varnost evropskih državljanov,” je izpostavila ministrica.

Poudarila je, da Slovenija izjemno resno jemlje svojo odgovornost, da varuje zunanjo schengensko mejo, saj gre za slovenski nacionalni interes. Kot branik schgenskega območja je Slovenija zavezana tudi k izvajanju sprememb zakonika.

Spremembe ne omogočajo izjem na slovensko-hrvaški meji oziroma so te zelo omejene in kolikor dovoljuje ocena tveganja. To pomeni, da manevrskega prostora ni veliko, je pojasnila ministrica in dodala, da sta se zato z Orepićem danes pogovarjala o možnostih skupnega delovanja, s katerim bodo skušali zmanjšati zastoje na mejnih prehodih.

Dogovorila sta se, da se o tehničnih rešitvah v prihodnjem obdobju uskladijo strokovnjaki ministrstev in policij obeh držav. Gre za operativno izboljšanje sodelovanja in sprejem protokolov, ki bi olajšali izvajanje vseh zahtevanih ukrepov.

“Pred nami je bolj intenziven in zahteven nadzor državnih meja,” je povzel tudi Orepić, ki razume, da je to pomembno z vidika večje varnosti. Vendar pa to prinaša tudi vrsto stroškov, ki bodo obremenile nacionalne proračune. “Ampak Hrvaška je pripravljena k temu prispevati,” je zagotovil.

Poudaril je, da so izzivi veliki, a je prepričan, da je treba stremeti k skupni evropski varnostni in migracijski politiki. Meni, da je za Hrvaško to tudi priložnost, da se usposablja in pokaže, kako je pripravljena na varovanje meje, saj je v postopku vstopa v schengensko območje. Pri čimprejšnjem vstopu jo podpira tudi Slovenija.

Slovenija kot odgovorna članica schengenskega prostora izvaja schengenska pravila v celoti in učinkovito, kar potrjujejo tudi podatki o zanemarljivem številu oseb, ki jih zaradi nezakonitega prečkanja Sloveniji vrnejo sosednje države, je še povedala Györkös Žnidarjeva.

Prav tako Slovenija sodeluje pri vseh drugih rešitvah EU in jih dosledno izvaja. Ukrepi so namenjeni temu, da schengen znova začne v polni meri delovati, je pojasnila ministrica, ki zato tudi pričakuje, da Evropska komisija ne bo več predlagala podaljšanje nadzora na notranjih mejah.

Kot je poudarila, Slovenija obsoja zlorabo političnih razlogov za umetno podaljševanje izvajanje nadzora na notranjih mejah. To lahko vodi do dezintegracije schengna oz. do EU dveh hitrosti, je opozorila in dodala, da migracije niso tista platforma, na osnovi katere bi se lahko oživljalo to idejo.

Razmere na področju migracij so po besedah ministrice v tem trenutku stabilne, vendar negotove. Ministrstvi in policiji Slovenije in Hrvaške pa na področju migracij dobro sodelujeta na vseh ravneh. Ob tem sta se ministra strinjala, da bo to sodelovanje dobro tudi v prihodnje.