Po besedah ministrice s predlogom uvajajo natančno določeno košarico pravic, ki jih ne zmanjšujejo, hkrati pa ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slednje po njenih besedah pomeni, da bodo vse pravice iz košarice v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določajo tudi storitve, ki niso v omenjeni košarici.
Na ministrstvu v novem zakonu predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer neprekinjeno največ 12 mesecev, s prekinitvami pa v dveh letih največ 18 mesecev. Po preteku roka se zavarovancu, ki se mu ni povrnila delovna sposobnost, začne postopek na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
“Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške,” je povedala ministrica. Pri tem ohranjajo 100-odsotno nadomestilo za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. “Za vse ostale primere pa bo znašala višina nadomestila 80 odstotkov osnove,” je povedala ministrica. Določajo tudi najnižji in najvišji znesek nadomestila za bolniško odsotnost – najnižji naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.
S predlogom po besedah ministrice zasledujejo cilj, da v obvezno zavarovanje vključijo vse osebe v državi, kot tudi, da zagotovijo obvezno zavarovanje za vse otroke. Omejujejo pa zavarovanje partnerjev. “Smo namreč edina država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov,” je dejala.
Kot družinski član se bo po zakonskem predlogu lahko zavaroval le partner, ki varuje in vzgaja otroka do vstopa v prvi razred osnovne šole, ne glede na starost varuje in vzgaja invalidnega otroka, je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ali je nezmožen za delo. Kot nezmožna za delo se šteje oseba, ki je starejša od 65 let ali ima odločbo pristojnega organa o nezmožnosti za delo.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po besedah ministrice ukinjajo na način, “da se uvede obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu”. Osnova za odmero bodo bruto dohodki, pri čemer bodo zavezanci razvrščeni v sedem razredov. “Pri tem bo okoli 80 odstotkov prebivalcev plačevalo manj, kot danes plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki bo razvrščena do višine minimalne plače, bo denimo na mesec plačevala 20 evrov, oseba s povprečno plačo pa 27 evrov,” je povedala ministrica.
Po predlogu nameravajo zdajšnjih 11 prispevnih stopenj poenotiti na tri. Pri tem ohranjajo dosedanji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, katerih višina se po besedah Kolar Celarčeve ne bo spremenila, ter prispevno stopnjo za upokojence, ki se bo povišala (slednjo sicer plačuje državni proračun).
Zakonski predlog prav tako spreminja organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po zdajšnji ureditvi ima ZZZS generalnega direktorja, 11-članski upravni odbor in 45-člansko skupščino. Po novem bo imel le generalnega direktorja in devetčlanski svet. Direktorja bo imenoval državni zbor na predlog sveta, imenovanje v. d. direktorja pa bo v pristojnosti vlade.
Poleg tega ZZZS po zakonskem predlogu dobiva vlogo aktivnega kupca, s tem pa tudi odgovornost za postavitev minimalnega standarda kakovosti storitev in materiala, zahtevanega pri plačilu zdravstvenih storitev. Obenem ZZZS dobiva tudi stalno nalogo posodabljanja obračunskih modelov in cen.
Na ministrstvu so tudi opozorili, da v zdajšnji zakonski ureditvi ni nikjer navedeno, kaj ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakonski predlog zato navaja nekatere storitve in denarne dajatve, ki niso pravica iz tega zavarovanja – npr. estetske operacije, socialne storitve, medicina dela, prometa in športa ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.
Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.
Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve ključne rešitve podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon, ki je po njenih besedah sodoben in bo zagotavljal dolgoročno stabilno financiranje zdravstva, bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja.
Ministrica je danes tudi povedala, da bo do konca januarja vzpostavljen portal, na katerem bo mogoče vpogledati v vse nabavne cene materialov in medicinskih pripomočkov po posameznih javnih zavodih.
Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar je predstavila stanje čakalnih dob v zdravstvu in nekatere ukrepe, ki jih načrtujejo na tem področju. Med drugim tudi letos načrtujejo enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, katerega cilj je doseči, da do konca leta ne bo več pacientov z resnimi obolenji, ki na obravnavo čakajo nedopustno dolgo. Takšnih pacientov je sicer danes več kot 40.000.
V okviru programa bodo v specialističnih ambulantah letos plačani praktično vsi prvi pregledi in vse diagnostične preiskave. Plačati nameravajo tudi dodatne operacijske posege, je povedala.
Za izvajanje programa nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, ki jih bo zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za kar bo razbremenjen plačevanja pripravništev, ki jih bo plačal državni proračun.
Po besedah Tušarjeve kljub tovrstnim programom, ki prinašajo učinke, ni realno pričakovati, da čakalnih dob ne bi bilo, “se pa trudimo, da ne bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob”.
