Ministrica za izobraževanje znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da s pridružitvenim sporazumom z ESA in tudi s predvideno pridružitvijo k Evropskemu centru za jedrske raziskave (Cern) – podpis pridružitvenega sporazuma je predviden do konca leta – povezujejo izobraževanje, znanost in gospodarstvo z dvema odličnima znanstveno in gospodarsko zelo močnima institucijama.

Napredujejo tudi pri povezovanju različnih deležnikov v Sloveniji pri skupnih ali samostojnih nastopih bodisi znotraj Cerna ali ESA, je dejala in dodala, da obe ministrstvi (za znanost in izobraževanje ter za gospodarstvo) vzpostavljata tudi informacijsko podlago za to, da bodo deležniki aktualno obveščeni o dogajanju v obeh institucijah.

“Priložnosti so tako znanstvene, izobraževalne kot tudi gospodarske. Ker smo si na obeh ministrstvih zadali, da bomo približali znanost, izobraževanje in gospodarstvo v številnih korakih, je tudi ta korak nova priložnost za marsikoga, ki se ukvarja z visoko tehnologijo, znanstveno odličnostjo ali izobraževalnim delom, ki ga nudita Cern in ESA,” je dejala ministrica.

Tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek je poudaril koristi tako za gospodarstvo kot za znanstveno sfero. “To je za slovensko gospodarstvo in slovensko znanstveno-raziskovalno sfero zelo pomembna zadeva. Verjamem, da bomo skupaj lažje izkoristili vse možnosti pridobivanja koristi,” je dejal.

Končni cilj je, da Slovenija postane polnopravna članica ESA. “S pridruženim članstvom našemu gospodarstvu omogočamo, da enakopravno sodeluje v zahtevnih visokotehnoloških programih ESA,” je dodal minister.

Napovedal je, da bo DZ sporazum ratificiral konec novembra ali v začetku decembra.

Že ob julijskem podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v ESA, ki je korak na poti k polnopravnemu članstvu v organizaciji, je minister izpostavil predvsem pomen statusa pridružene članice za slovenska podjetja, ki bodo dobila dostop do različnih izbirnih programov ESA in s tem tudi nove poslovne priložnosti.

Na voljo je pet različnih programov. Slovenija bo sprva sodelovala v dveh ali treh, ki jih bodo lahko podjetja sama izbrala, je julija pojasnil Počivalšek. Dodal je, da je v Sloveniji okoli 40 podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo, in nekaj ustanov, ki so zelo zainteresirane za članstvo Slovenije v ESA.

Slovenija je imela od novembra 2010 v okviru ESA status evropske sodelujoče države. Razlika med prejšnjim in statusom pridružene članice je tudi v finančnem smislu. Kot sodelujoča država je Slovenija doslej plačevala članarino v višini okoli 1,3 milijona evrov letno, ki jo je bodisi izkoristila ali pa tudi ne.

Sedaj bo, kot je julija povedal Počivalšek, plačevala manj, okoli 400.000 evrov letno, pri čemer bo imela možnost sodelovanja v omenjenih izbirnih programih. V njih bo morala sodelovati tudi s finančnimi sredstvi, vendar bo lahko ta sredstva v veliki meri dobila povrnjena. Slovenija bo tudi imela pravico imenovati svoje predstavnike v organe in delovna telesa ESA.

ESA ima 22 članic, in sicer 20 držav EU ter Norveško in Švico. Status pridružene članice je nazadnje imela Finska leta 1986. Sporazum o pridružitvi Slovenije ESA mora zdaj ratificirati še DZ.