Vlada je na odbor DZ za zunanjo politiko naslovila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Odbor bo odločal o izhodiščih za pogajanja z Madžarsko, ki jih je sprejela vlada in zaradi oznake interno niso javno objavljena, jih pa je pridobila STA. Iz njih izhaja, da bi Madžarska v projekt vstopila z 200 milijoni evrov.
Zakaj ravno Madžarska?
Skladno z izhodišči bi Madžarska kot družbenica vstopila v družbo 2TDK, madžarski kapitalski vložek pa ne bi smel preseči slovenskega. Kapital 2TDK bi, kot izhaja iz predloga, znašal 522 milijonov evrov kapitala; Slovenija bi prispevala 322 milijonov evrov, Madžarska pa 200 milijonov evrov.
Dobiček bi se začel izplačevati, ko bi bilo zagotovljeno polno obratovanje infrastrukture. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi razmišljala, da bi Madžarska nato dobila 2,5 odstotka od dobička na pretovor. Letni izplačani dobiček ne bi smel presegati treh odstotkov osnovnega kapitala družbe, družba pa bi vsako leto zadržala najmanj 20 odstotkov čistega dobička.
V zameno bi slovenska država, v okviru svojih pristojnosti, pomagala, da bi Madžarska ali od države določene osebe najele površine na območju koprskega pristanišča, za katere bi plačevali tržno najemnino.
To sicer ni prva pobuda za sodelovanje z Madžari pri največjem, nekaj več kot milijardo evrov vrednem infrastrukturnem projektu v državi. Za sodelovanje si je pred leti prizadevala tudi vlada Mira Cerarja, in sicer tako, da bi Madžarska za projekt prispevala do 200 milijonov evrov kapitalskega vložka v podjetju 2TDK.
Tedanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je sodelovanju Madžarov pri projektu nasprotovala in vztrajala, da je Slovenija projekt sposobna zgraditi sama. Novembra 2018 je predsednik madžarske vlade Viktor Orban nato sporočil, da načrt, da bi vzhodna soseda sodelovala pri gradnji drugega tira in pri razvoju koprskega pristanišča, ne bo uresničen. V Budimpešti so nato svoja prizadevanja in tudi naložbe usmerili v Trst.
S prihodom nove vlade so se odnosi in želja po sodelovanju z Madžarsko okrepili. Minister Jernej Vrtovec je večkrat tudi izpostavil pomen sodelovanja zalednih držav, julija se z delegacijo mudil na delovnem obisku na Madžarskem, kjer se je na temo čezmejnih projektov v energetiki in prometu srečal z ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Szijjartom ter ministrom za inovacije in tehnologijo Laszlom Palkovicsem.
Ministrstvo za infrastrukturo sicer pogovore o morebitnem sodelovanju pri projektu vodi tudi z nekaterimi drugimi državami, med drugim naj bi bil projekt zanimiv še za Slovaško, Avstrijo in nemško zvezno deželo Bavarsko. Ministrstvo se nadeja, da bi sodelovanje z zalednimi državami pomagalo razvoju Luke Koper, saj naj bi tako imele države večji interes, da izberejo slovensko pristanišče. Finančna konstrukcija je namreč tudi brez sodelovanja zaključena. Prav tako poudarjajo, da gre v primeru Madžarske le za izhodišča, ki niso bila usklajevana z nobeno državo, in niso pravno zavezujoča.
Sodelovanju Madžarske pa medtem ostro nasprotujejo opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, ki poudarjajo, da želijo ustaviti “norosti, ki se jih gre vlada v povezavi z drugim tirom”. Od vlade zahtevajo, naj umakne pobudo za sklenitev sporazuma med državama, saj da je zaprto finančno konstrukcijo neodgovorno in nepotrebno spet odpirati.
Na to temo so zahtevale tudi sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, ki bo potekala v četrtek. Med drugim so v predlogu sklepov navedli, naj komisija za nadzor javnih financ od vlade zahteva, da deluje v interesu lastne države in ne v interesu Madžarske.
