Vlada v poročilu, ki obsega več kot 80 strani, med drugim ugotavlja, da so se maske FFP2 v času Šarčeve vlade kupovale po 4,64 evra za kos, v času Janševe vlade pa po 3,40 evra za kos. Povprečna cena dobavljenega ventilatorja v času Šarčeve vlade je bila 49.154,55 evra, v času Janševe vlade pa 33.880,44 evra.
V državnem logističnem centru Rojah je bilo 16. marca na razpolago 93.500 kirurških mask, 2000 mask FFP1, 1000 mask FFP2, 3400 mask FFP3, 1,5 milijona lateks rokavic, 8649 zaščitnih kombinezonov in 374 zaščitnih očal, kar ni bilo dovolj niti za en dan glede na ocenjene potrebe v Sloveniji, z izjemno lateks rokavic, kjer so zaloge glede na ocenjene potrebe zadostovale za štiri dni.
Zavod za blagovne rezerve je do 10. aprila kratkoročno zagotovil dovolj zaščitne opreme, do takrat je zavod v času največje krize in pomanjkanja sklepal pogodbe za dobavo opreme ne glede na ceno. Dobavljena zaščitna oprema do 14. aprila pa zavodu omogoča v prihodnosti več manevrskega prostora pri pogajanjih o ceni.
Zavod blagovne rezerve naj se za še nerealizirane pogodbe za dobavo zaščitne opreme začne pogajanja z dobavitelji za korekcijo cen navzdol in skrajšanje dobavnih rokov, še piše v poročilu.
Vlada bo v letošnjem proračunu zagotovila milijon evrov za razvoj in začetek proizvodnje ventilatorjev v Sloveniji ter dodaten milijon za proizvodnjo zaščitnih mask tipa FFP2 in FFP3.
Vlada predlaga računskemu sodišču revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja za prve štiri mesece v letošnjem letu zavoda za blagovne rezerve. Prav tako predlagajo revizijo vseh postopkov nakupa, najema in vzdrževanja ventilatorjev v vseh slovenskih bolnišnicah v zadnjih petih letih.
V poročilu je Janševa vlada kritična do predsednika prejšnje vlade Marjana Šarca. “Že površen pregled osnovnih dejstev in zaporedje dogajanj v svetu, EU in v Sloveniji v februarju in marcu 2020 kaže, da Marjan Šarec kot predsednik 13. vlade očitno ni vestno ravnal v službi. Najbolj sporna je odločitev, da se za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji ne odredi karantena in da se pravočasno ne zapre oziroma zdravstveno nadzoruje meje z Italijo,” pišejo.
Dodajajo, da je Slovenija epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je WHO razglasila pandemijo in 14 dni pozneje, kot so to storile nekatere od Italije mnogo bolj oddaljene Baltske države. Iz korespondence tedanjega ministra za zdravje Aleša Šabedra izhaja, da mu takratni premier Marjan Šarec hitrejšega ukrepanja v posamičnih primerih prej ni dovolil oziroma ga je celo aktivno preprečeval.
