Javnomnenjske raziskave in volilne napovedi, objavljene v tednih in dnevih pred evropskimi volitvami, so namreč v nekaterih delih precej odstopale od izida nedeljskih volitev osmih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Nekatere so sicer pravilno napovedale razmerje sil in tudi vrstni red strank na vrhu, pri drugih pa je bila tudi napoved vrstnega reda zgrešena.

Izračunu mandatov za posamezno stranko so se agencije, ki izvajajo merjenje javnega mnenja, sicer večinoma izognile, zapletlo pa se je predvsem pri napovedi volilnega uspeha strank, ki so bile na robu praga za vstop v Evropski parlament.

Večina je denimo napovedala precej boljši uspeh stranki Levica, ki bi po teh napovedih dobila evropskega poslanca, pa tudi SNS, ki so ji nekatere raziskave kazale celo 11-odstotno podporo, njen izkupiček na volitvah pa so bili štirje odstotki glasov. Druge stranke pa so raziskave precenile, denimo LMŠ, ki so ji večinoma napovedovale drugo mesto in nekatere celo okrog 20-odstotno podporo.

Vse to sodelavca Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij in profesorja na fakulteti za družbene vede Sama Uhana ne preseneča. Izid evropskih volitev je namreč spričo njihove specifičnosti tako rekoč nemogoče napovedati, je opozoril za STA. Tudi zato pri objavljenih raziskavah ni šlo toliko za prave meritve, pač pa bolj oceno razmerij.

Po njegovih besedah je treba namreč upoštevati, da je Slovenija ena sama volilna enota, da je treba razdelitev mandatov preračunavati s količniki ter upoštevati preferenčne glasove, kar pa je praktično nemogoče. Težave povzroča tudi volilna udeležba, ki je v Sloveniji zelo nizka, je spomnil Uhan. Napovedana razmerja ne držijo in se ne prenesejo na volilni izid, tudi zato, ker lahko en del populacije na volilni dan ostane doma, je dodal.

Ker se na evropskih volitvah razdeli zgolj osem kart oziroma mandatov v Evropskem parlamentu, pa lahko izrazito majhno število glasov spremeni celotno sliko volilnega izida, je še pojasnil Uhan. Po njegovih besedah gre za premalo mandatov, da bi lahko bili zelo natančni. Poleg tega je na dan volitev prišlo tudi do nekaj taktičnega glasovanja, saj so se glasovi koncentrirali pri dveh strankah, torej SDS in SD.

Da bi volilne napovedi držale, bi se moralo torej na volilni dan “vse iziti”: biti bi morala natanko takšna udeležba, kot je napovedana, na volišča bi morali priti vsi anketiranci, ki so to napovedali, je še pojasnil Uhan.