Von der Leynova s kratkim sporočilom “sigurna Hrvatska” začne polminutni video, ki ga je HDZ na Twitterju objavil v petek popoldne. V njem desnosredinski evropski voditelji v hrvaščini ponavljajo to besedno zvezo. Med njimi je tudi slovenski premier Janez Janša, ki jo sicer edini pove v svojem jeziku.
Med voditelji, ki sodelujejo v kratkem videu, so tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, bolgarski premier Bojko Borisov in grški premier Kiriakos Micotakis. Manjkata pa nemška kanclerka Angela Merkel – Nemčijo v videu zastopa vodja CDU Annegret Kramp-Karrenbauer – in madžarski premier Viktor Orban.
V Evropski komisiji so v odzivu na kritike danes priznali, da je bilo storjenih nekaj “nenamernih” napak. Ozadje tega “osebnega sporočila” ne bi smeli biti prostori sedeža komisije Berlaymont in von der Leynova ne bi smela biti podpisana kot predsednica komisije, je danes povedal glavni govorec komisije Eric Mamer. Pojasnil je, da so podpis sicer dodali v Zagrebu.
Govorec je še pojasnil, da je bilo to kratko sporočilo posneto na hitro, ob robu snemanja niza drugih videoposnetkov, tako da posebnih stroškov ni bilo. Predsednici namreč očitajo, da je v podporo nacionalni stranki uporabila ime in zmogljivosti institucije, česar po kodeksu ravnanja članov komisije ne bi smela storiti.
Kritiki izpostavljajo tretji odstavek 9. člena tega kodeksa o sodelovanju v nacionalni politiki v času mandata, ki določa, da “se morajo člani komisije vzdržati vseh javnih izjav ali nastopov v imenu strank ali organizacij socialnih partnerjev, katerih člani so, razen če kandidirajo na volitvah ali sodelujejo v volilnih kampanjah”, pri čemer pa to ne posega v njihovo pravico, da izrazijo svoja osebna mnenja.
Hrvaška nevladna organizacija Gong je sicer von der Leynovo prijavila komisiji in evropski varuhinji človekovih pravic Emily O’Reilly zaradi morebitne kršitve kodeksa ravnanja s sodelovanjem v videu v podporo HDZ pred volitvami, je organizacija sporočila po Twitterju.
V komisiji sicer na sploh spodbujajo dejavno politično življenje članov kolegija, tako da samega sodelovanja von der Leynove v videu ne vidijo kot spornega. Poudarjajo le, da bi okoliščine morale biti drugačne. Von der Leynova sicer živi v Berlaymontu, kar še otežuje razmejitev med njenim zasebnim in poklicnim življenjem.
Jasna ločnica tudi dejansko ni mogoča. Že sama povezava evropskih volitev z izbiro predsednika komisije jasno kaže, da razmejitve med vlogo vodje te institucije in političnim življenjem te osebe ne more biti. Konec koncev von der Leynova ne bi bila predsednica komisije, če ne bi prihajala iz najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).
Na sploh v praksi politične nevtralnosti voditeljev institucij preprosto ni. Predsednik Evropskega parlamenta, Italijan David Sassoli na primer jasno in glasno kritizira stališča varčne četverice, ki v pogajanjih o svežnju za okrevanje zavzema stališča v nasprotju s stališči Italije.
Slovenija je v minulih letih komisiji očitala političnost v primeru spora s Hrvaško glede arbitražne razsodbe o meji. Bivši predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sicer naklonjenosti Plenkoviću ni skrival. Na primer, na valentinovo leta 2018 je v Bruslju po srečanju s Plenkovićem izjavil: “Vsakič, ko se vidiva, se vedno znova zaljubiva drug v drugega.”
Juncker je aprila 2017 tudi odločno posegel tudi v francosko predsedniško kampanjo, ko je podprl enega od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev – Emmanuela Macrona v bitki z Marine Le Pen. V Bruslju so tedaj ta poseg upravičili s tem, da gre pač za obrambo evropskih vrednot in da niso imeli izbire.
