SDS bi na volitvah dobila 13,8-odstotno podporo, sledita SD s 12-odstotno in SMC z 10,1-odstotno podporo. Trem vodilnim strankam sledijo ZL z 7,9-odstotno, NSi s 6,3-odstotno in DeSUS s 4,1-odstotno podporo. SLS bi volilo 1,6 odstotka vprašanih, katero drugo stranko pa 0,2 odstotka anketiranih. 22,8 odstotka anketiranih se glede podpore ni opredeljevala, 20,3 odstotka vprašanih pa sploh ne bi volilo.

Izračun sedežev v DZ je pokazal, da bi štiriodstotni prag po deležu opredeljenih glasov preseglo šest strank. SDS bi po izsledkih te ankete zastopalo 22 poslancev, SD 20, SMC 16, ZL 13, NSi 10 in DeSUS sedem.

Delo vlade je kot uspešno ocenilo 35,3 odstotka, za neuspešno pa 61,8 odstotka anketiranih.

Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o podpori trgovinsko-investicijskima sporazumoma med EU in Kanado – Ceta in med EU in ZDA – TTIP. Anketa je pokazala, da večina vprašanih sporazumoma ni naklonjena. Več kot polovica (59,4) jih je namreč odgovorila, da so proti potrditvi TTIP in Cete s strani državnega zbora. Naklonjenih potrditvi pa je bilo 17,6 anketirancev, 22,9 odstotka jih je ostalo neopredeljenih.

Da bi po predlogu ZL državni zbor moral o obeh sporazumih razpisati posvetovalni referendum, je menilo 22,6 odstotka vprašanih, nasprotno jih odgovorilo 68,6 odstotka. Glede razpisa posvetovalnega referenduma je neopredeljenih ostalo 8,6 odstotka vprašanih.

Med politiki najbolj priljubljen ostaja predsednik republike Borut Pahor, sledita mu evropska komisarka Violeta Bulc in evropska poslanka Tanja Fajon. Sledijo predsednik SD Dejan Židan, predsednik DZ Milan Brglez, minister za pravosodje Goran Klemenčič, premier Miro Cerar, evropski poslanec Lojze Peterle in župan Zoran Janković, prvo deseterico pa zaključuje evropski poslanec Igor Šoltes.

Ninamedia je anketo opravila med 11. in 13. oktobrom na vzorcu 700 državljank in državljanov.