To je bil prvi pogovor v živo po odločitvi vlade za ustavitev prodaje NLB, na katerem sta se posvetili razlogom za to odločitev in nakazali nadaljnje korake v procesu, ki lahko mogoče v zadnji fazi privede do spremembe zavez, je pojasnila ministrica po današnjem približno 45-minutnem srečanju s komisarko.
V prvem koraku se bodo po ministričinih besedah posvetili “možnim rešitvam za minimiziranje vpliva problema prenesenih vlog hrvaških varčevalcev na prodajno ceno za NLB”.
Ekipe strokovnjakov se bodo tega vprašanja, ki je najbolj vplivalo na ponujeno ceno v prodajnem postopku, lotile septembra, morda že avgusta. Ko bodo opredelili ukrepe na tem področju, se bodo lotili naslednjih korakov, je povedala Vraničar Ermanova.
Ministrica je vesela konstruktivnega dialoga, ki ga pričakuje tudi v nadaljevanju. Vestagerjeva je po njenih besedah obljubila dejavno pomoč služb komisije pri iskanju možnih rešitev.
Na vprašanja o možnosti triletnega podaljšanja roka za prodajo NLB in o kompenzacijskih ukrepih je ministrica odgovorila le, da je bil to prvi, začetni pogovor o morebitnih spremembah zavez in da o vseh podrobnostih danes še ni bilo priložnosti govoriti.
Možnost triletnega podaljšanja roka, ki se je začela neuradno omenjati pred približno tednom dni, je sicer po neuradnih navedbah precej optimistična. Komisija je rok za prodajo v preteklosti sicer podaljšala že v več primerih, a običajno ne za več kot 12 mesecev.
Slovenska stran naj bi bila sicer komisijo opozorila, da bi bilo treba pri odločanju o podaljšanju roka upoštevati tudi dejavnik bližajočih se volitev.
Srečanje ministrice in komisarke je po neuradnih informacijah potekalo v prijetnem vzdušju, slovenska stran naj bi bila zadovoljna z nakazano smerjo nadaljnjega reševanja vprašanja prodaje NLB. Cilj je, da se to vprašanje reši jeseni.
V Evropski komisiji so po srečanju sporočili, da sta komisarka in slovenska ministrica razpravljali o “možnih tehničnih rešitvah, ki bi Sloveniji olajšale izvajanje zavez v povezavi z NLB iz leta 2013, na podlagi katerih je komisija odobrila državno pomoč banki”.
“Komisija bo še naprej v konstruktivnih stikih s slovenskimi oblastmi glede tega vprašanja,” je še poudaril govorec komisije Ricardo Cardoso.
Vraničar Ermanova in Vestagerjeva naj bi se znova srečali po naslednjem krogu tehničnih pogovorov, a datum na tej točki še ni znan.
Slovenija se je leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo zavezala k prodaji treh četrtin NLB do konca tega leta.
Nato se je s komisijo dogovorila o prodaji v dveh korakih: do konca leta naj bi prodali 50 odstotkov banke, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. Komisija je soglasje podala maja letos.
Vendar je vlada nato junija sklenila, da ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v vrednosti 55 evrov in z razponom ponudbene cene za delnico banke od 55 evrov do 71 evrov, s čimer je prodajni postopek zaustavila. Kot glavni argument je navedla tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.
Finančni ministrici Vraničar Ermanovi je naložila, naj z odločitvijo seznani Evropsko komisijo in preuči možnost alternativ.
Evropska komisija prošnje za spremembo zavez ocenjuje od primera do primera, pri čemer podaljšanje roka za prodajo običajno terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve.
Podaljšanje roka za prodajo ob kompenzacijskih ukrepih je komisija odobrila že v več drugih primerih, običajno pa to ni bilo daljše od 12 mesecev.
