Rusija je bila tema četrtkove delovne večerje prvi dan vrha, ki se je zavlekel pozno v noč. Voditelji so opravili strateško politično razpravo o odnosih z Rusijo, pri čemer so spregovorili predvsem o njeni vlogi v konfliktu v Siriji. Pri tem so “odločno obsodili napade sirskega režima in njegovih zaveznikov, predvsem Rusije, na civiliste v Alepu”.
EU poziva k ustavitvi grozodejstev in takojšnjemu končanju sovražnosti v Siriji. Prav tako “preučuje vse razpoložljive možnosti, če bi se sedanja grozodejstva nadaljevala”, so zapisali v sprejetih sklepih.
Visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini so pozvali, naj v sodelovanju z Združenimi narodi nadaljuje z izvajanjem humanitarne pobude EU in evakuacije pomoči potrebnih.
“Strategija Rusije je oslabiti EU,” je na novinarski konferenci po zasedanju dejal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Vendar pa naš cilj ni povečanje napetosti z Rusijo. EU se zgolj odziva na dejanja Rusije, je ob tem opozoril.
Italijanski premier Mattero Renzi, na čigar pobudo je bila Rusija uvrščena na dnevni red razprave tokratnega zasedanja, ne vidi smisla v izrecni omembi sankcij. Pomembna sedaj sta prekinitev ognja in proces politične tranzicije. Avstrijski kancler Christian Kern pa je pojasnil, da se na zasedanju nihče od voditeljev ni izrekel za sankcije.
V popoldanski razpravi so voditelji spregovorili o migracijah, zlasti o migrantskih tokovih v Sredozemlju. Potrebno je storiti več za zmanjšanje nezakonitih migracij, predvsem iz Afrike, in okrepiti vračanje migrantov, so se strinjali.
“Preprečiti moramo nezakonite migracije v Italijo in preostalo Evropo,” je dal jasno vedeti Tusk. Voditelji zato pozivajo k nadaljnjemu delu pri izvajanju novega partnerskega okvira sodelovanja s tretjimi državami na področju migracij, ki ga je Evropska komisija predstavila junija.
EU se trenutno osredotoča na sodelovanje s petimi afriškimi državami – Nigrom, Nigerijo, Senegalom, Malijem in Etiopijo.
Začetek delovanja evropske mejne in obalne straže kot tudi prizadevanja držav članic so pomembni koraki za okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU in ponovno vzpostavitev polnega delovanja schengenskega sistema s “prilagajanjem začasnega nadzora na notranjih mejah trenutnim potrebam”.
Prvotni predlog sklepov je sicer omenjal postopno odpravljanje preostalega mejnega nadzora na notranjih mejah, za kar si je prizadevala predvsem Slovenija, ki nasprotuje uvedbi začasnega nadzora na meji z Avstrijo.
Da bi ohranili stabilne razmere na vzhodni sredozemski poti, je potrebno nadaljevati z uresničevanjem dogovora med EU in Turčijo in podpreti države na zahodnobalkanski poti. EU bo obenem pozorno spremljala migrantske tokove na vseh ostalih poteh, med temi tudi na zahodni sredozemski.
Predsedniki držav in vlad, med njimi premier Miro Cerar, so tudi pozvali k nadaljnji reformi skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z uveljavljanjem načela odgovornosti in solidarnosti. Tusk je ob tem opozoril, da ne bo “solidarnosti a la carte”. Namesto tega se je zavzel za “učinkovito solidarnost”.
Voditelji sedemindvajseterice so prisluhnili tudi britanski premierki Theresi May, ki je predstavila svoje poglede na britanski izstop iz EU. Mayjeva je potrdila, da bo Velika Britanija najkasneje do konca marca prihodnje leto sprožila 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU, je povedal Tusk.
Predsednik Evropskega sveta je sicer ponovil že znano načelo, da brez sprožitve 50. člena ne bo pogajanj, zato med večerjo tudi ni prišlo do razprave o brexitu. EU bo vztrajala pri spoštovanju temeljnih načel enotnega trga, je poudaril.
