Ameriški predsednik Donald Trump je že januarja podpisal izvršni ukaz za začasno prepoved vstopa državljanom sedmih muslimanskih držav (Irak, Iran, Libija, Sirija, Sudan, Somalija, Jemen) in vsem beguncem, ki so ga sodišča blokirala. Nato je podpisal novega, ki ni vključeval Iraka in je bil nekoliko milejši, a je tudi ta doživljal udarce na sodiščih, dokler ni junija posredovalo zvezno vrhovno sodišče in dovolilo začasno uresničevanje ukaza.

Sodišče je naznanilo, da bo o ustavnosti ukaza odločalo oktobra, obenem pa iz prepovedi izvzelo vse tiste iz omenjenih držav, ki lahko dokažejo tesne sorodstvene in druge vezi v ZDA. Vladi je prepustilo definicijo vezi in vlada je ohranila prepoved na primer za dedke in babice državljanov ali zakonitih priseljencev v ZDA, kar je pretekli teden spet propadlo na prizivnem sodišču, ki je hkrati dovolilo vstop tudi beguncem z dovoljenjem ustrezne vladne agencije.

Vlada se je pritožila na vrhovno sodišče, vendar le na del o beguncih, in vrhovni sodnik Anthony Kennedy je v ponedeljek zamrznil odločitev prizivnega sodišča. Celotno sodišče pa je v torek to zamrznitev podaljšalo najmanj do 10. oktobra, ko namerava odločati o Trumpovem ukazu. Rok veljavnosti za prepoved vstopa državljanom šestih držav bo do takrat že potekel, konec oktobra pa tudi prepoved za sprejemanje beguncev.

Odločitev vrhovnega sodišča glede ustavnosti ukaza, ki so ga nižja sodišča doslej razglašala za neustavnega, bo sicer pomembna za naprej. V primeru Trumpove vnovične odločitve o prepovedi vstopa v ZDA za določene skupine ljudi, mu lahko vrhovno sodišče to vnaprej bodisi prepove bodisi omogoči.