Skoraj polovico vse odpadne hrane povzročijo gospodinjstva, in sicer 48 odstotkov odpadne hrane nastaja pri pripravi in uživanju hrane. Skoraj desetina odpadne hrane pa nastane v trgovinah z živili, kjer odpadna hrana nastaja pri distribuciji hrane. Četrtina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane, približno 20 odstotkov pa je nastane pri strežbi hrane, torej v gostilnah, šolah, bolnišnicah.
Količina odpadne hrane se v zadnjih letih povečuje. Lani je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 73 odstotkov hrane, kar je 14 odstotkov več kot leta 2013. V zadnjih treh letih smo v Sloveniji zavrgli vsako leto povprečno 143.000 ton odpadne hrane, je razvidno iz brošure, ki jo je objavil državni statistični urad.
Kot je na nedavni predstavitvi brošure povedala Mojca Žitnik z oddelka za statistiko okolja in energetike na statističnem uradu, odpadna hrana predstavlja problem s socialnega in moralnega vidika ter z vidika porabe naravnih virov in škodljivih vplivov na okolje. “Kar 40 odstotkov, kar se vzredi ali vzgoji, se ne poje, tretjina pridelane hrane se zavrže, po drugi strani pa je kar vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. V Sloveniji si lani kar osem odstotkov prebivalcev ni moglo zagotoviti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan,” je poudarila.
Gospodinjstvo v Sloveniji je lani namenilo za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2671 evrov ali 14 odstotkov vseh svojih izdatkov, torej 1031 evrov na člana gospodinjstva. Za ta denar je v 2015 lahko kupilo okoli 380 kilogramov hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v 2015 pri končnem potrošniku nastalo 60 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 odstotkov te hrane na posameznega prebivalca, v vrednosti 163 evrov končalo med odpadki.
Kar 11 odstotkov gospodinjstev je v tem letu zelo težko, 20 odstotkov pa težko preživelo mesec s svojimi dohodki. Osem odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan oziroma si ni moglo privoščiti kakovostne hrane.
V letu 2015 so zavrgli manj hrane kot v 2013 le v primorsko-notranjski (za 20 odstotkov) in zasavski statistični regiji (za 10 odstotkov), občutno več pa v goriški (za 26 odstotkov), obalno-kraški (za 24 odstotkov) in savinjski statistični regiji (za 21 odstotkov).
Lani je v zahodni kohezijski regiji nastalo 29 odstotkov več odpadne hrane na prebivalca kakor v vzhodni kohezijski regiji. Največ odpadne hrane je nastalo v osrednjeslovenski in v pomurski statistični regiji, najmanj pa v zasavski in jugovzhodni statistični regiji.
Količina hrane, ki se zavrže, še preden pride na krožnik, se povečuje. V 2013 je bilo takšne hrane skoraj 14 odstotkov, v 2015 pa že skoraj 18 odstotkov celotne količine odpadne hrane.
Med mešanimi komunalnimi odpadki se tako kljub ločenemu zbiranju bioloških odpadkov še vedno najde tudi odpadna hrana. Njen delež v teh zabojnikih se sicer z leti zmanjšuje, vendar ocene kažejo, da je v obdobju 2013-2015 še vedno znašal vsako leto povprečno 11 odstotkov.
Največ hrane so lani odvrgli skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki v obalno-kraški regiji, povprečno 21 kilogramov na prebivalca. Najmanj odpadne hrane je bilo med mešanimi komunalnimi odpadki v gorenjski regiji, in sicer 13 kilogramov na prebivalca.
Odpadna hrana, ki nastaja v trgovinah z živili, so predvsem živila, ki se zavržejo, ker jim je pretekel priporočeni rok uporabe ali ker se je med prodajo spremenila njihova kakovost. V 2015 je tako v trgovinah z živili nastalo skoraj devet odstotkov od vse odpadne hrane. Ta delež bi se z ustreznimi ukrepi lahko zmanjšal (npr. s pravočasno prerazporeditvijo hrane tik pred potekom roka).
Zavržena hrana ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z vidika porabe naravnih virov (zemlje oziroma prsti, vode in energije), posredno škodljivo vpliva na okolje tudi zaradi uporabe pesticidov in gnojil ter zaradi emisij toplogrednih plinov (ki nastajajo bodisi zaradi procesa pridobivanja hrane, npr. pri reji živali, bodisi zaradi predelave ali odstranjevanja odpadne hrane, npr. pri kompostiranju in odlaganju odpadne hrane). S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo in energijo, ki sta bila vložena v pripravo hrane.
Na odlagališčih odpadkov se odlagajo predvsem kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih. Ti odpadki se namreč ne zbirajo ločeno, ampak v mešanih frakcijah komunalnih odpadkov in med biološkimi odpadki. Lani so kuhinjski odpadki predstavljali več kot 99 odstotkov količine vse odložene odpadne hrane. Biološki odpadki, ki nastanejo pri proizvodnji hrane, se večinoma predelajo v bioplinarnah. V 2015 se je tako predelalo kar 62 odstotkov vse odpadne hrane iz tega vira. 16 odstotkov teh odpadkov se je uporabilo kot gorivo oziroma za pridobivanje energije, 10 odstotkov teh odpadkov pa se je kompostiralo. Preostala količina se je odložila, skladiščila ali obdelala v postopkih predpriprave odpadkov za predelavo.
