Podjetjem, ki so zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje ali jih še bodo, bo država priskočila na pomoč tako, da bo namesto njih poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.

Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. V obeh primerih so izjema banke in zavarovalnice.

Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Medtem ko je ta v javnem sektorju jabolko spora, pa je v zasebnem sektorju določen v višini 200 evrov. V zameno bo država tem delodajalcem poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za njihove delavce.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov.

Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med 130 in 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.

Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.

V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom.

Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od konca marca. V ta zakon pa je vlada zapisala, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti.

Ukrepi segajo tudi na področje javnega sektorja, med drugim z znižanjem plač funkcionarjem za 30 odstotkov, pri čemer so izjema sodniki in župani, ter možnostjo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta.

Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.

Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon daje policistom nekaj dodatnih pooblastil. Med drugim bodo smeli tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, odpira se jim tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov.