Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, predvideva tri faze cepljenja. V prvi fazi, ki naj bi stekla kmalu po odobritvi prvega cepiva pri Evropski agenciji za zdravila, bo, kot predvidevajo s strategijo, na voljo cepiv za med odstotek do 10 odstotkov prebivalstva.
Zato so pripravili tudi prednostni seznam, kje bodo najprej začeli izvajati cepljenje. Gre za najbolj ogrožene skupine prebivalcev in pa kritične skupine za delovanje družbe. Najprej bi cepili zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene in oskrbovance v domovih za starejše. Gre za skupaj okoli 70.000 ljudi. Ministrstvo za zdravje je julija ugotovilo, da bi se 55 odstotkov zaposlenih v domovih za starejše in 69 odstotkov stanovalcev v domovih cepilo proti covidu-19, je razvidno iz strategije, ki jo je pridobila STA.
Takoj za njimi bi bili do cepljenja upravičeni starejši od 60 let. Ti bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej tisti stari 80 let in več, nato tisti stari 75 let in več … in nato stari 60 let in več. Gre za okoli 550.000 ljudi, pri čemer bi starejši od 80 let prišli v poštev že za cepljenje s prvo skupino, če bo cepiv dovolj.
Nato bi prišli na vrsto kronični bolniki, mlajši od 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, imunsko oslabljeni bolniki), gre za okoli 400.000 ljudi.
V četrti skupini so druge nujne službe, kot so denimo zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih (50.000 ljudi), policija (9000 zaposlenih), civilna zaščita (50.000 ljudi), vojska (9000 oseb), delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu …
Nato bi cepili še ostale prebivalce. Do cepljenja, katerega stroške bo krila država, bodo upravičeni vsi prebivalci Slovenije (stalno ali začasno prebivališče). Cepljenje bo brezplačno.
Če bi želeli doseči 60-odstotno precepljenost, bo treba cepiti 1,2 milijona ljudi. Skupni strošek cepljenja, ki je v strategiji opredeljen za več let, bi znašal 50,5 milijona evrov. Še letos bo za to predvidoma na voljo 10,5 milijona evrov v državnem proračunu, s čimer bi kupili prvo pošiljko cepiv, pripomočke za cepljenje (igle, brizge), zamrzovalne omare, prenosne hladilne in zamrzovalne enote. Poleg tega bo stekla tudi kampanja cepljenja, treba bo vzpostaviti informacijsko podporo za spremljanje precepljenosti, učinkovitosti in varnosti cepljenja.
Zamrzovalne omare ter prenosne hladilne in zamrzovalne enote bo treba nakupiti še letos, saj bo prvo cepivo, ki se mu obeta odobritev s strani Evropske agencije za zdravila, treba hraniti na -80 stopinj Celzija.
Zato bo tudi prva faza cepljenja potekala centralizirano. Predvidenih je 20 cepilnih mest po državi – poleg obeh univerzitetnih kliničnih centrov in regijskih splošnih bolnišnic tudi URI Soča in Klinika Golnik ter posamezni zdravstveni domovi (Slovenska Bistrica, Velenje, Logatec, Grosuplje, Domžale in Postojna).
V drugi fazi cepljenja, k bo predvidoma v drugi četrtini prihodnjega leta, se bo izvajalo cepljenje delno še centralizirano (na primer terensko cepljenje v javnih ustanovah, gospodarskih družbah, fakultetah,…) ter pri izbranih zdravnikih. Predvideli so 80 cepilnih mest po državi.
V tretji fazi cepljenja pa predvidevajo, da bo na voljo več cepiv proti covidu-19, ki jih ne bo treba hraniti na tako nizkih temperaturah. Cepljenje se bo izvajalo praviloma le pri izbranih zdravniki in le izjemoma še v cepilnih centrih.
V strategiji tudi navajajo, da vsaj v začetni fazi cepljenja posameznik ne bo mogel izbirati, s katerim cepivom se želi cepiti, če bo na voljo že več cepiv, saj bi to verjetno zelo zapletlo logistiko.
Ko bo na voljo dovolj cepiv za vse in se bo cepljenje opravljalo na več lokacijah, vključno pri izbranih zdravnikih, pa bo morda možna tudi izbira. “Glede na nova spoznanja in registracijsko dokumentacijo posameznih cepiv proti covidu-19 se bodo priporočila glede prednostnih skupin sproti posodabljala”, so še dodali.
