Odločitev Britancev za brexit na referendumu je profesor na današnjem predavanju na ljubljanski pravni fakulteti označil za “čustveno odločitev”, trenutno pa “smo ujeti med racionalne in neracionalne argumente”.
Vprašanje Severne Irske, zaradi katerega se na Otoku najbolj zapleta, pa je po mnenju Vidmarja praktično nerešljivo, ker bi bilo treba bodisi ignorirati velikonočni sporazum bodisi sprejeti kombinacijo enotnega trga in carinske unije.
Uvodoma je izpostavil, da so napovedi usode Združenega kraljestva sicer dokaj nehvaležne, podobne “streljanju v premikajočo se tarčo”. Ne vemo namreč, kaj bo z državo po brexitu, “ali bo Norveška, Švica, Singapur ali morda Severne Koreja”, je dejal.
Vidmar vidi štiri možne scenarije, in sicer da bi si na Otoku enostransko premislili in sploh ne bi izstopili, brexit na podlagi dogovora z EU, izstop brez dogovora ali status po vzoru Švice, ki ga je označil za “Švico+/-“.
Največ, po Vidmarjevih besedah vse, bi se za Slovenijo spremenilo, če bi Združeno kraljestvo unijo zapustilo brez dogovora. Ker odnosi ne bi bili več urejeni na evropski ravni, bi morala vsaka od preostalih 27 članic povezave, tudi Slovenija, izpogajati svoj sporazum. “In Slovenija najbrž ne bo prioriteta za Združeno kraljestvo”.
Treba bi bilo vzpostaviti nov režim gibanja državljanov iz Slovenije na Otok in obratno, britanskim državljanom v Sloveniji bi morali priskrbeti ustrezne vizume, Slovenija pa bi morala zagotoviti zaščito pravic svojih državljanov, ki zdaj živijo v Združenem kraljestvu. “Članice unije bi se morale boriti za pravice svojih državljanov v Združenem kraljestvu,” je poudaril Vidmar.
Prišlo bi tudi do trgovinskih zapletov, saj bi trgovanje potekalo po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki so manj ugodna od sedanjih pravil enotnega trga. Ker Združeno kraljestvo po teh pravilih ne sme diskriminirati posameznih članic, ne bi imelo druge izbire, kot da uvede carine tudi za izdelke iz članic unije. Slovenija v Združeno kraljestvo izvaža relativno malo, a vseeno bi po mnenju Vidmarja lahko utrpela posredne in neposredne posledice brexita. Pri tem bi bile nekatere panoge – recimo farmacevtska industrija, elektronika, jedrska tehnologija in pohištvo – bolj prizadete od ostalih.
Poleg tega bi težave, ki bi jih zaradi brexita imele pomembnejše trgovinske partnerice Združenega kraljestva, kot je na primer Nemčija, lahko “pljusknile” tudi na slovenske proizvajalce, denimo tiste, ki proizvajajo avtomobilske dele.
Če si bo Združeno kraljestvo premislilo in brexita ne bo, kar je glede na nedavno odločitev Sodišča EU tudi možno, se za Slovenijo ne bo spremenilo nič, je dejal.
Če bo Združeno kraljestvo izstopilo na podlagi dogovora z EU, se zadeve po besedah Vidmarja ne bodo spremenile do izteka prehodnega obdobja, to je do 31. decembra 2020, nato pa je pričakovati predvsem politične spremembe, ker ne bo več predstavnikov Združenega kraljestva v evropskih institucijah.
V primeru Švice+/-, kar v praksi pomeni, da bi London z unijo sklenil vrsto pogodb s podobnim učinkom, kot jih ima članstvo, profesor ne pričakuje večjih sprememb v gospodarstvu, bi se pa lahko spremenila politična dinamika v EU, pri čemer bi se lahko Nemčija še dodatno okrepila. A ta scenarij se mu zdi malo verjeten, ker bi Britanci težko sprejeli, da nimajo pravice soodločanja.
