Finančni ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o poročilu skupine strokovnjakov pod vodstvom nekdanjega italijanskega premierja Maria Montija, ki poziva k reformi evropskega proračuna ter novim lastnim virom za polnjenje evropske blagajne.
Med morebitnimi novimi lastnimi viri Montijeva skupina omenja davek na izpuste CO2, enotni davek na goriva ali druge vrste energetskega ali okoljskega davka, enotni davek od dobička pravnih oseb, reformirani DDV ali davek na finančni sektor.
Montijeva skupina predlaga tudi ukinitev vseh popravnih mehanizmov ali “rabatov”. Najbolj znan proračunski popust je tisti, ki si ga je priborila bivša britanska premierka, “železna dama” Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da “hoče nazaj svoj denar”.
To je bila šele prva razprava o poročilu Montijeve skupine, pogled v prihodnost po letu 2020, ko se začne nov večletni evropski proračunski okvir. Evropska komisija mora zdaj pripraviti konkretne predloge, je izpostavila slovenska finančna ministrica.
“Bistveno je, da poročilo ne predlaga nekega novega evropskega davka, temveč ohranitev in izboljšavo nekaterih obstoječih instrumentov financiranja,” je izpostavila Vraničar Ermanova.
Ob tem strokovnjaki po njenih besedah razmišljajo tudi o tem, katere nove vire bi bilo mogoče uporabiti za financiranje evropskih politik, predvsem pa izhajajo iz tega, da je treba odpraviti različne posebnosti in graditi na transparentnosti.
“S slovenskega zornega kota je izredno pomembno, da se upošteva ekonomska moč članic, da se upošteva pravilo transparentnosti in načelo čim nižjih administrativnih stroškov,” je poudarila ministrica.
Nekdanji evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski je kot nov lastni vir za evropski proračun v preteklosti predlagal davek na finančne transakcije, vendar z zamislijo ni prodrl, ker za uvedbo tega davka ni bilo zahtevanega soglasja med članicami unije.
Nato se je skupina držav, med katerimi je tudi Slovenija, odločila za uvedbo davka v okviru posebnega mehanizma okrepljenega sodelovanja, vendar tudi v okviru te skupine doslej ni bilo preboja.
Vraničar Ermanova je danes pojasnila, da ni nobenih novosti v povezavi s tem davkom, in izpostavila, da je zelo težko razmišljati o tem davku v kontekstu lastnih virov, saj nanj ne pristaja niti polovica članic.
Ministrica je še izpostavila, da je bila v pogajanjih o sedanjem večletnem evropskem proračunu Slovenija zagovornica tega, da se je treba bolj nasloniti na vir na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND). Za zdaj tega stališča niso spremenili.
O tem, kdaj bo komisija predlagala nove rešitve, je po besedah Vraničar Ermanove težko govoriti, bo pa verjetno treba počakati vsaj na osnovne obrise bodočih odnosov z Veliko Britanijo, ker bo to tudi eden ključnih vplivov na prihodnji evropski proračun.
V Inštitutu Jacques Delors so pred časom ocenili, da naj bi izstop Velike Britanije iz EU evropski proračun prikrajšal za deset milijard evrov letno, in opozorili na tveganja, ki jih prinaša brexit.
Vraničar Ermanova poudarja, da je o vplivu brexita na evropski proračun prezgodaj govoriti, saj Britanci niti še niso sprožili ločitvenega postopka. Poleg tega je to po njenem mnenju odvisno tudi o prihodnjega oblikovanja politik drugih članic.
Proračun EU se večinoma financira iz lastnih virov. Približno 70 odstotkov prihodkov predstavljajo sredstva iz naslova BND. Po približno 12 odstotkov pa tradicionalna lastna sredstva, ki vključujejo carinske in kmetijske dajatve, ter sredstva iz DDV.
