Vlada je v sredo sprejela tretji paket protikoronskih ukrepov. Glavna sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za obdobje od 1. junija do 31. decembra in turistični boni za vse prebivalce Slovenije. Ukrep čakanja na delo naj bi bil podaljšan za turizem in gostinstvo, a le za mesec dni.
Ker se slednji ne nanaša na avtomobilsko industrijo, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal, da bo koaliciji predlagal, da v subvencioniranje čakanja na delo za en mesec podaljšajo tudi za to industrijo.
Po njegovih besedah so se na današnjem sestanku z vodilnimi predstavniki podjetij iz te industrije strinjali, da ta ukrep ne bo rešil vseh težav v panogi. Zato so se dogovorili, da bodo ustanovili skupino, ki bo pripravila predlog, “kako bomo lahko v bodoče z vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije v večji meri kos izzivom, ki so pred avtomobilskim grozdom”.
Predsednik uprave Kolektor Group Radovan Bolko je sestanek ocenil kot zelo konstruktiven. “Situacija v avtomobilski industriji je v tem trenutku dramatična. Vsi vemo, da se prodaja avtomobilov ne odvija, aprila je recimo padla za 80 odstotkov, temu primerno so zasedene tudi naše zmogljivosti,” je opozoril.
V OZS pa so opozorili, da posledice epidemije in upad naročil občutijo tudi obrtniki in podjetniki v drugih dejavnostih, ne le v gostinstvu in turizmu, tako da bi podaljšanje čakanja na delo za vse panoge mnogim podjetjem omogočilo ohranitev delovnih mest. Preslišane so bili tudi druge pobude OZS, so dodali.
S pomanjkanjem dela in upadom naročil se soočajo tudi avtobusni prevozniki, izvajalci gostinskih storitev, vključno s cateringom in slaščičarstvom, turistični vodniki, organizatorji dogodkov, postavljavci šotorov, fotografi, kozmetiki, šivilje in čevljarji. Ker so turistične kapacitete prazne, pa skorajda nimajo dela niti v kemičnih čistilnicah in pralnicah, so izpostavili.
Več ukrepov za pomoč želi tudi slovenska industrija srečanj. Med njimi so podaljšanje sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač in regresov za vsaj šest mesecev ter nepovratna sredstva v višini 10 odstotkov od prometa v letu 2019 za kritje preostalih stroškov.
“Ocenjujemo, da bo v primeru neukrepanja potrebno desetletje za ponovno oživitev industrije srečanj, saj bi tako izgubili zlasti visoko specializirane kadre in dosedanja vlaganja v mednarodno tržišče,” so še poudarili.
Nezadovoljni so v sekciji gostinstva in turizma pri OZS, saj so pričakovali, da bodo njihovi predlogi v večji meri upoštevani. Vlada tako ni upoštevala predloga po znižanju DDV na sedem odstotkov za vse storitve v turizmu za leti 2020 in 2021, kot je to denimo storila Nemčija. Prav tako ni ugodila njihovi zahtevi, da bi turistični boni veljali tudi za gostinsko ponudbo.
Blaž Cvar iz OZS je napovedal, da bodo svoje predloge v obliki pobude za sprejetje dopolnil v DZ poslali političnim strankam. Želje se bodo nanašale tako na koriščenje vavčerjev kot na ukrep čakanja na delo, tako da bi se ta podaljšal po željah in potrebah turizma. “Sicer se obeta množično odpuščanje v hotelirstvu, pa tudi v gostinstvu,” je opozoril.
V Sindikatu dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije vladni predlog ocenjujejo kot “nesprejemljiv”. Predsednik sindikata Kristijan Lasbaher je poudaril, da bodo zahtevali sestanek z vodstvom države in si prizadevali, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša za vsaj tri mesece, sicer se boji odpuščanj. “Samo mesec dni je premalo,” je dejal.
Lasbaher je spomnil, da kakovostnega kadra na področju gostinstva in turizma, denimo kuharjev in natakarjev, v Sloveniji močno primanjkuje. Menedžerji se tega po njegovih besedah zavedajo. Kriza tako po njegovi oceni predstavlja tudi priložnost, da se v panogi uredi normalni delovnik brez viška ur in da delavci tudi izkoristijo dopuste. A podjetja zanima dobiček, je še spomnil.
V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so pozdravili predvideno shemo skrajšanega delovnega časa, obžalujejo pa, da ne bo podaljšanja ukrepa čakanja na delo za vse. V tem delu zakonski predlog “dela neutemeljene razlike med posameznimi dejavnostmi”. V prihodnje pričakujejo bolj enakopraven socialni dialog.
“Menimo, da ni razloga, da bi bil ukrep subvencioniranja čakanja na delo omejen zgolj na gostinstvo in turizem, bi pa bilo pa treba bistveno več napora vložiti v to, da da se opredeli pogoje, pod katerimi je delodajalec upravičen do tega ukrepa. Te ukrepe bi bilo po našem prepričanju treba zaostriti, k temu pa bi bilo primerno dodati tudi zaveze k ohranitvi delovnih mest,” je dejal predsednik Pergama Jakob Počivavšek
Najbolj razočarani so prevozniki, združeni v sekciji za promet pri OZS. Ker vlada njihovih zahtev ni vključila v paket, z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem nadaljujejo pogovore o morebitni pomoči, saj so sicer napovedali proteste.
Osrednje zahteve prevoznikov, ki opravljajo turistične prevoze, so zagotovitev finančnih sredstev s strani SID banke, podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze in nadomestila za izvajalce občasnega prevoza, ukrepi iz prvega in drugega paketa ukrepov naj za sektor občasnega prevoza potnikov veljajo do konca leta.
S težavami se sooča tudi tovorni promet, kjer prevozniki potrebujejo ugodne kredite za zagon investicij. Sektor je “na kolenih, saj je 70-odstotkov prevoznih kapacitet na razpolago, zaradi česar prihaja do nelojalne konkurence in pritiska na cene”, je orisal predsednik sekcije Peter Pišek.
