V turističnih institucijah po sprejemu nove strategije prevladuje optimizem. “Strategija je za nas zelo dobrodošla, saj smo pridobili strateški razvojni dokument, na katerega se lahko naslonimo in je bil pripravljen s sodelovanjem gospodarstva, izobraževalnih institucij ter strokovnjakov s tega področja,” je za STA povedala direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije Klavdija Perger.
“V primerjavi s prejšnjo strategijo, ki smo jo zaradi obdobja gospodarske recesije naredili sami, so jo tokrat naredili strokovnjaki, kar se odraža na celotnem razvojnem dokumentu. Prepričani smo, da bo prinesla pozitivne učinke,” je dodala.
Da je pri nastajanju strategije sodelovalo okoli 40 nosilcev turističnega razvoja, je izpostavil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. “Dokument je nastajal kar nekaj časa in je na podlagi analiz in razvoja slovenskega turizma strokoven ter jasno opredeljuje cilje in smernice. Seveda pa bo potrebno veliko dela in tudi sodelovanja na vseh ravneh slovenskega turizma in politike,” je poudaril.
Cilji so po oceni Misje zastavljeni visoko, a sogovornik verjame, da jih je ob ustreznem delu vseh akterjev mogoče doseči. Največje izzive sicer vidi na področju trženja slovenskega turizma, kjer strategija že “postavlja nove prijeme”, potrebni pa bodo še stabilni lastniki in investicije, sodelovanje – še posebej posluh in razumevanje države – izobraževanje ter dobri kadri.
Predlogi s terena našli pot v končni dokument
Nova strategija v vsaki od makroregij določa več vodilnih destinacij. Ta naziv so si med drugim prislužile destinacije Kamnik, Ptuj ter Maribor – Pohorje. Kot so v omenjenih destinacijah povedali za STA, so z novo strategijo zadovoljni, svojo vlogo v njenem uresničevanju pa vidijo kot zelo povezovalno.
V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik je prvi vtis o strategiji po oceni direktorice zavoda Božene Peterlin pozitiven. “Strategija je usmerjena izredno storilnostno, kar je z vidika lokalne turistične organizacije zelo dobrodošlo. Pozitivni korak vidimo predvsem v tem, da vsebuje zelo konkretne korake ter da pozornost posveča tudi politikam turistične infrastrukture in razvoju kadrov v turizmu,” je povedala.
“Nova strateška usmeritev upošteva perspektivo potencialnega turista, na drugi strani pa destinacijskim organizacijam daje zelo jasne smernice za pozicioniranje destinacijske ponudbe, pa tudi odgovore, kako konstruktivno peljati razvoj naprej,” je dobre strani strategije povzela direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc.
Kot “širokoptezno” novo strategijo ocenjuje direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windisch. V Mariboru to pozdravljajo in zagotavljajo, da bodo začrtanim smernicam sledili in jih tudi nadgrajevali.
V vseh treh destinacijah so zadovoljni tudi s procesom nastajanja strategije. “Imeli smo možnosti vključevanja v okviru profiliranja makrodestinacije, hkrati pa so bili sogovorniki ministrstva in STO vedno odprti za konstruktivne predloge,” je pojasnila Gönčeva. “V času nastajanja in snovanja dokumenta smo bili ves čas vključeni v proces, veseli pa dejstvo, da so bile naše pripombe in zamisli slišane ter tudi upoštevane,” je povedala Windischeva.
Peterlinova medtem izpostavlja dejstvo, da so bili v usklajevanje vključeni predstavniki različnih ministrstev. “S tega vidika verjamemo, da bo sedaj tudi v Sloveniji turizem kot gospodarska panoga dobil večjo pozornost,” je povedala. Sicer pa so v Kamniku pogrešali nekaj več dialoga že v prvi fazi, ko so se oblikovale smernice za strategijo.
Povezovalna vloga
V Mariboru vlogo vodilne destinacije vidijo predvsem v povezovanju vseh deležnikov znotraj destinacije. Priložnost med drugim vidijo v preobrazbi dnevnih turistov oz. izletnikov v gosta z nočitvijo, saj jim bodo na ravni 22 občin lahko ponudili široko paleto produktov.
Tudi na Ptuju so zelo optimistični glede nove organizacije v okviru makrodestinacij. Te “dopuščajo tako razcvet posameznih destinacij kot povezovanje”, je ocenila Gönčeva.
“Verjamemo, da bomo s tem dobili večji vpogled v razvoj slovenskega turizma in več možnosti sodelovanja z ostalimi destinacijami tako v naši makroregiji kot na državni ravni,” je poudarila Peternelova. Prav tako je zadovoljna s prvimi srečanji, ki so se na temo uresničevanja strategije že zgodila pod okriljem STO. “Začetek delovanja in vodstvo, ki ga je oblikovala STO za ta namen, delujeta zelo spodbudno,” je poudarila.
Sicer so prav sodelovanje in enotnost tisto, kar bo po mnenju sogovornikov ključno za to, da bo ta strategija – v primerjavi s predhodnimi, ki so obležale v predalih – tudi uresničena. “Šele ko bomo nastopali enotno, bomo lahko želi tudi rezultate, tako na lokalnem kot na državnem nivoju,” je poudarila Peternelova.
Windischeva pa je dodala še, da nova strategija obljublja tudi možnost pridobitve več sredstev tistim regijam, ki so bile do sedaj najbolj prezrte oz. podhranjene. V tem svojo priložnost vidi tudi Maribor.
