Trenutno je v Sloveniji brezposelnih okoli 80.000 oseb, kar je najmanj v zadnjih šestih letih, je na današnji novinarski konferenci povedala namestnica generalne direktorice Sursa Karmen Hren. Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji je zelo primerljiva s stopnjo povprečja EU, stopnja delovne aktivnosti med mlajšimi (od 15 do 24 let) in starejšimi (od 55 do 64 let) pa je nižja od povprečja EU.
Večina zaposlenih, več kot 80 odstotkov, je zaposlenih za nedoločen čas. “Po drugi strani pa so zaposlitve za določen čas bolj značilne za mlajšo populacijo. Med mladimi do 24. leta imata zaposlitev za določen čas dve tretjini mladih oseb. Po tem kazalniku smo tudi na prvem mestu v EU. Velik del razloga za tak delež zaposlitev mladih za določen čas so zaposlitve prek študentskega servisa,” je pojasnila Hrenova.
Lani se je tudi močno povečalo število prostih delovnih mest. Po podatkih Sursa so to največji prirasti v zadnjih 15 letih. “Tudi za naprej so podjetja zelo optimistična glede prihodnjega zaposlovanja tako v industriji, trgovini, storitvah in gradbeništvu. Glede prihodnjega zaposlovanja ob situaciji na trgu dela pa smo dokaj pozitivni oz. optimistični tudi prebivalci Slovenije,” je še povedala Hrenova.
Največ, približno 20 odstotkov oseb dela v predelovalni dejavnosti, ki ostajajo glavni zaposlovalec (25 odstotkov), čeprav se njihov pomen postopno zmanjšuje. V letih, ki jih je kriza zelo zaznamovala, se je delež zaposlenih najbolj zmanjšal ravno v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, pridobile pa so nekatere storitve, zlasti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo.
Več kot polovica zaposlenih dela v občini, v kateri ne živijo. Največ jih iz drugih občin na delo prihaja v ljubljansko, dnevno skoraj 117.000 oseb. Glavnina dnevnih migrantov, ki prihajajo na delo v Slovenijo iz sosednjih držav, je iz Hrvaške. V Sloveniji trenutno dela 2800 delovnih migrantov tujcev, njihovo število pa se v zadnjih štirih letih stalno povečuje, vsako leto za približno 200.
Nasploh se v zadnjem času krepi zaposlovanje tujcev. V skupnem prirastu zaposlenosti v Sloveniji je delež tujcev 20-odstoten. Zaposlovanje tujcev najbolj raste v predelovalni dejavnosti in prometu.
Dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, ki je nižja od povprečne. Ta znaša okoli 1581 evrov bruto. Delež zaposlenih s plačami, ki so več kot dvakrat višje od povprečne, je v javnem sektorju 5,8-odstoten. Ta delež zvišujejo predvsem zaposleni v javnih podjetjih. V zasebnem sektorju je delež 4,6-odstoten.
Kot je pojasnila Hrenova, je razmerje med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji najnižje med vsemi državami EU, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo. Po grobi oceni Sursa minimalno plačo v Sloveniji prejema med 20.000 do 25.000 zaposlenih.
Plača ženske v Sloveniji je približno šest odstotkov nižja od povprečne plače moških, ker v bruto znesku pomeni sto evrov. Najmanjše razlike v plačah med spoloma so v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, največje v škodo žensk pa v bančništvu, zavarovalništvu, zdravstvu in socialnem varstvu.
V gradbeništvu, prometu, skladiščenju, oskrbi z vodo ter ravnanjem z odplakami in odpadki, pa so plače žensk v povprečju višje od plač moških. V teh dejavnostih so ženske sicer zaposlene v manjšini, a opravljajo bolje plačana dela. Najbolj spolno neuravnotežene dejavnosti so rudarstvo in gradbeništvo, kjer je več kot 90 odstotkov zaposlenih moških, ter zdravstvo in izobraževanje, ki zaposlujeta več kot 70 odstotkov žensk.
Dohodki v Sloveniji so zelo enakomerno razporejeni. Po zadnjih podatkih so bolj enakomerno porazdeljeni samo še na Slovaškem. “Kupna moč dohodkov v Sloveniji se na dolgoročni perspektivi povečuje, se pravi, da lahko za svoje plače kupimo čedalje več,” je pojasnila Hrenova, a opozorila, da to ne velja vsako leto.
Predvsem v zadnjih letih se je ta trend prekinil. Za kilogram črnega kruha moramo danes delati približno enako dolgo kot pred 20 leti, prepolovil pa se je potreben čas dela za nakup pralnega stroja. Povprečni prebivalec Slovenije pa si lahko privošči za 25 odtokov manj kot povprečni prebivalec EU.
