Ustavno sodišče je lani poleti razveljavilo 57. člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal, da tožilstvo preveri tudi zakonitost premoženja tistih osumljencev, pri katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel že pred uveljavitvijo zakona. Po sodbi ustavnih sodnikov zakon za nazaj ne sme več veljati, temveč lahko tožilci pod drobnogled vzamejo le premoženje tistih, ki so kaznivo dejanje zagrešili po 29. novembru 2011, ko je zakon o odvzemu premoženja začel veljati.

Po tej odločitvi je moralo tožilstvo umakniti več tožb, med drugim v primeru tožbe zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, dediče Jožeta Zagožna, nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča in druge.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob tem lani opozoril, da se s takšno odločitvijo ustavnega sodišča tožilstvu odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav. Te bodo po Šketinih besedah morali zožiti na obdobje po letu 2012, ko je zakon stopil v veljavo. Prav tako je to po njegovih besedah velik udarec ne samo za tožilstvo, ampak tudi za državo.

Ima pa tožilstvo odprtih še nekaj primerov, ki se nanašajo na časovno obdobje po letu 2012. “Dejstvo je, da gre za dolgotrajne postopke, odpirajo pa se tudi novi,” so komentirali. “Skupno je bilo do danes vloženih 25 tožb od katerih v 10 zadevah pravdni postopek še ni zaključen. Stroški, povezani s postopkom odvzema premoženja nezakonitega izvora po zakonu na današnji dan skupaj znašajo okrog 150.000 evrov,” so še pojasnili na tožilstvu.

DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Ministrstvo za pravosodje pod takratnim ministrom Alešem Zalarjem je glede prvotnega besedila zakona ocenilo, da ima sicer dober namen, a ni dobro pripravljen in premišljen. Kasneje so po usklajevanjih besedilo podprli.