Za primerjavo so znanstveniki še izračunali, da je tovrstni kup odpadne plastike 35.000-krat težji od znamenite stavbe Empire State Building v New Yorku.

“Večina plastike ni biorazgradljiva, tako da bodo plastični odpadki z nami več sto ali celo tisoč let,” je opozorila soavtorica raziskave Jenna Jambeck iz ameriške univerze v Georgiji. Pozvala je h kritičnemu razmisleku o materialih, ki jih uporablja človeštvo, in načinu ravnanja z odpadki.

Vodilni avtor poročila, univerzitetni profesor iz Kalifornije Roland Geyer je ob tem opozoril, da polovica plastike postane odpadna po samo nekaj letih uporabe.

Znanstveniki v poročilu, ki velja za prvo globalno analizo celotne množične proizvodnje plastike in ga je objavila revija Science Advance, še navajajo, da je samo od leta 2015 nastalo skoraj sedem milijard ton odpadne plastike, od tega je 79 odstotkov plastike pristalo na odlagališčih odpadkov ali v okolju, vključno z oceani.

Kljub naporom o ponovni uporabi se reciklira zgolj devet odstotkov odpadne plastike. Drugih 12 odstotkov odpade plastike se sežge, kar bi lahko bilo prav tako škodljivo za okolje, še svarijo znanstveniki in dodajajo, da nobena plastika, ki je v široki uporabi, ni biorazgradljiva.

Leta 1950, ko se je začela množična proizvodnja plastike, sta bili na svetu proizvedeni dve toni plastike, do leta 2015 pa se je ta količina povečala za več kot 440 milijonov ton. Približno polovica plastike, ki je bila proizvedena med letoma 1950 in 2015, je nastala v zadnjih 13 letih.

Delež plastike na javnih deponijah se je v državah s srednjimi in visokimi prihodki z manj kot odstotka v letu 1960 do leta 2005 več kot podeseteril.