Cena žlahtnega plina helija (He) se je, zaradi vse večjega povpraševanja, v zadnjih petnajstih letih povečala za 500-krat. A visoka cena sama ni razlog za preplah – težava je v tem, da lahko pomanjkanje tega plina pripelje do prave katastrofe.

Plin za enkratno uporabo

Za razliko od plinov, kot sta kisik in dušik, ki za vedno ostaneta na planetu zaradi težnosti in kemijskih vezi, se helij, ko zaide v ozračje, izgubi. Dejansko se dviga toliko časa, dokler ne zapusti atmosfere.

To pomeni da vsakič, ko kupimo lebdeči balon (ki slej ko prej poči), potratimo nekaj tega dragocenega plina. Zakaj dragocenega? Brez helija ne delujejo številne medicinske diagnostične naprave (npr. magnetna resonanca), poleg tega pa je nepogrešljiv v mešanici zraka pri zdravljenju težav z dihanjem. Potrebujejo ga tudi v mnogih industrijskih postopkih.

Negotovo pridobivanje

Edini način pridobivanja helija je trenutno precej naključne narave – najdejo ga namreč slučajno ob vrtanju za nafto. Ker pa je v zadnjih letih povpraševanje po žlahtnem plinu tako naraslo, je postalo samostojno iskanje in črpanje helija ekonomsko rentabilno. Z uporabo tehnologije za iskanje nafte, je norveško podjetje Helium One v Tanzaniji tako nedavno odkrilo veliko nahajališče, ki bo za nekaj let zadostilo svetovni porabi. Ob predpostavki, da se ljudje počasi naveličamo lebdečih balonov in inhaliranja helija za povišanje glasu. Uporaba tako dragocene snovi za kratkotrajne norčije je namreč skoraj tako neodgovorna in škodljiva, kot metanje hrane v smeti, menijo znanstveniki.