V notranjosti očesne mrežnice, ki je v zadnjem delu očesa, so na svetlobo občutljive celice. Ko so te celice izpostavljene svetlobi, se v njih stalno obnavlja protein melanopsin. To možganom neposredno sporoča nivo svetlobe v okolici, na podlagi česar regulirajo zavestnost, spanje in pozornost. Melanopsin sicer igra ključno vlogo pri sinhronizaciji človekove notranje ure po desetih minutah osvetljenosti in zavira izločanje melatonina, ki uravnava spanec.

“V primerjavi z drugimi na svetlobo občutljivimi celicami v očesu, se celice za melanopsin odzivajo, dokler je svetloba ali še celo nekaj sekund dlje,” je povedal Ludovic Mure, vodilni avtor študije, objavljene v znanstveni reviji Cell Reports.

S poskusom na miših so znanstveniki z Inštituta za biološke študije Salk ugotovili, da proteini arestini, ki v skladu splošnim prepričanjem zadržujejo fotosenzitivni odziv nekaj sekund po prihodu svetlobe, prispevajo tudi k proizvodnji melanopsina.

“Študija kaže, da dva arestina omogočata stalno obnavljanje melanopsina,” je povedal soavtor študije Satchin Panda. “Eden opravlja svoje običajno delo in onemogoča občutljivost na svetlobo, drugi pa melanopsinu pomaga, da obnovi kofaktor za zaznavanje svetlobe na mrežnici. Ker se ta dva koraka zgodita tako hitro eden za drugim, se zdi, da se celica stalno odziva na svetlobo,” je povedal, kot še piše na spletni strani inštituta.

Ugotovitve bi lahko vodile do novih načinov zdravljenja migrene, nespečnosti in motenj cirkadijskega ritma. Znanstveniki pa se bodo zdaj posvetili ugotavljanju, kako vplivati na melanopsin, da bi resetirali biološko uro in s tem pomagali pri nespečnosti.