V zadnjem času se zaradi pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni zaradi epidemije novega koronavirusa pojavljajo ugibanja, da bi se lahko spremenile pravice iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To z zaskrbljenostjo spremljajo tako v Zdravniški zbornici Slovenije kot v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

“Razumem skrbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede financiranja v prihodnosti, težko pa sprejmem pavšalno ukinjanje sektorjev zdravstva brez strokovnih utemeljitev s strani izvajalcev,” je v javnem pismu generalnemu direktorju ZZZS Marjanu Sušlju danes zapisal podpredsednik zdravniške zbornice in predsednik odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović.

Spomnil je, da je skupina predstavnikov ministrstva za zdravje in drugih deležnikov, tudi ZZZS, pripravila strategijo na področju ustnega zdravja, ki bi bil lahko osnova za določitev košarice zobozdravstvenih storitev. “Ta bi bila določena na podlagi potreb prebivalstva in jasnega oz. znanega plačnika storitev,” je izpostavil.

V zobozdravstvu so samo nujna stanja 100-odstotno krita iz obveznega zavarovanja, zobozdravniki so prisiljeni opravljati storitve na podlagi vrednotenja iz zelene knjige iz leta 1982, sistem je zaradi doplačil nepregleden. Realno na ordinacijo odpade 2470 bolnikov, pri čemer 25 odstotkov prebivalcev nima opredeljenega zobozdravnika, je med drugim nanizal v pismu.

“Bolniki morajo imeti zagotovljeno nujno zobozdravstveno pomoč, preventivne in kurativne storitve ter morajo imeti možnost zapiranja vrzeli med zobmi, da se jim ustno zdravje ne poslabša. Država mora poskrbeti tudi za ranljive skupine prebivalstva,” je izpostavil.

Na nujnost zagona zobozdravstvenih storitev pa so danes opozorili v združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Ker bo odslej zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom čas obravnave bolnika moral biti daljši, so predlagali višje vrednotenje zobozdravstvenih storitev. Od države pričakujejo, da jim bo tako kot drugim izvajalcem v javnem zdravstvu zagotovila zaščitno opremo iz blagovnih rezerv.

“Neizogibno bo potrebna dodatna zaščitna oprema in podaljšan čas obravnave bolnika,” so poudarili. Zato so zdravniški zbornici ter njihovemu zastopniku in pogajalcu dali predloge za pogajanja za splošni dogovor in predlagali ustrezno višje vrednotenje zobozdravstvenih storitev.

Opozorili so, da se je nekaj rezerv oblikovalo pri zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. “Te so na račun našega neizvajanja zdravstvenih storitev privarčevale. S tem bi lahko pokrili vsaj del dodatnih stroškov, ki ne bi obremenjevali zdravstvene blagajne ali pacientov,” so poudarili.

Vladni govorec Jelko Kacin je na temo odprtja zobozdravstvenih ambulant danes dejal, da ministrstvo za zdravje v dogovoru z Nacionalnih inštitutom za javno zdravje še pripravlja dodatne standarde, ki jih bodo morali upoštevati zobozdravniki. Glede višjih cen zobozdravstvenih storitev pa je ocenil, da bo glavni partner pri odločanju zdravstvena zavarovalnica, ne ministrstvo.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj pa je danes za Radio Slovenija dejal, da je bila njegova nedavna izjava glede zdravstvenih pravic napačno interpretirana. Pavlović je javno pismo namreč začel s sklicevanjem na Sušljeve besede v časniku Dnevnik, češ da ZZZS načrtuje krčenje košarice storitev iz zdravstvenega zavarovanja, med postavkami za ukinitev pa naj bi bilo tudi zobozdravstvo za odrasle.

Kot je poudaril Sušelj, je govoril o tem, da je po epidemiji pričakovati manjši pretok bolnikov in da bodo nastali dodatni materialni stroški, ki se bodo poznali v ceni storitev, zdravstvo pa se bo zato podražilo. “Če bomo imeli enak ali manjši vir prihodkov kot sedaj, bomo morali prevrednotiti oziroma ugotoviti, kaj si lahko za ta denar privoščimo. Pa ne gre za krčenje pravic, ampak bomo morali v obstoječih pravicah pogledati, kaj je nujno potrebno, tisto kar ni, pa odložiti,” je pojasnil.

Sicer pa po Sušljevih besedah morebitna prevetritev ali krčenje košarice pravic ni stvar ZZZS, temveč regulatorja, politike in družbenega konsenza.