Na pobudo generalne skupščine Združenih narodov bomo v četrtek tretjič obeležili mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Ta dan je priložnost za poziv k smotrnemu ravnanju s hrano, so danes v skupnem sporočilu za javnost spomnili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za okolje in prostor ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Ne zavrzimo hrane, ki ni pokvarjena
Ob letošnjem dnevu ZN pozivajo k okrepitvi sodelovanja za trajnostno prihodnost in trajnostne prehranske sisteme. “Zmanjšanje izgub hrane ter količine odpadne hrane je namreč skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje deležnikov na vseh ravneh; od politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij do raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti,” je dejala ministrica Šinko.
“Hrana, ki je povrhu vsega še lokalno dostopna, je naša osnovna dobrina in nenazadnje, ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo. Pametno načrtujmo naše nakupe hrane, da je bo čim manj pristalo v smeteh,” je pozvala ob tem.
Povprečen prebivalec Slovenije letno zavrže 68 kilogramov hrane, skoraj 40 odstotkov te hrane je še užitne. Polovica hrane je zavržena v gospodinjstvih, je podatke povzel minister za okolje in prostor Uroš Brežan. “S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov,” je navedel.
“Če želimo trajnostne in vzdržne prehranske sisteme, prehransko varnost in optimalno stanje okolja, je potrebno sodelovanje na vseh ravneh, zlasti med javnim in zasebnim sektorjem ter z raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami,” se je strinjala dekanja biotehniške fakultete Nataša Poklar Ulrih.
Z namenom krepitve sodelovanja ter ozaveščanja javnosti so ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter biotehniška fakulteta začeli s kampanjo Poglej, povohaj, poskusi. Pripravili so tudi sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino.
Po raziskavah Evropske komisije je 10 odstotkov vse hrane zavržene zato, ker potrošniki ne razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih. Izraz “porabiti do” označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži, po odprtju jih je potrebno čim prej vrniti v hladilnik.
Označba “uporabno (najmanj) do” pa označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upošteva navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar pa lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. “Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti,” so navedli partnerji v sporočilu za javnost.
Kampanji Poglej, povohaj, poskusi so se pridružili tudi večji trgovski sistemi, ki bodo svoje potrošnike osveščali, kako pametno nakupovati, da bo čim manj odpadne hrane, so še dodali.
Na pomen zmanjševanja zavržene hrane so danes opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. “Čas je da (do)končno spremenimo svoj odnos do hrane in nakupovanja – hvaležna nam bosta okolje in denarnica,” so poudarili. “Kupujmo toliko, kot potrebujemo, vzemimo si čas za pripravo obrokov doma, izbirajmo, ko je to le mogoče, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Predvsem pa to, kar kupimo, tudi porabimo,” so pozvali.
Izgube hrane so, kot so spomnili v zvezi, okoljski problem, vplivajo na povečevanje emisij toplogrednih plinov in prispevajo k podnebnim spremembam, obenem pa ogrožajo prehransko varnost, razpoložljivost hrane ter pomembno doprinesejo na zviševanje cen. “V luči draginje je zato še toliko bolj pomembno, da si prizadevamo k uvajanju ukrepov na ravni celotne prehranske verige, s katerimi bomo vplivali na zmanjšanje deleža izgub hrane,” so še dodali.