Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z gospodarsko in obrtno zbornico Slovenije organizirala več internih ocenjevanj potic, katerih cilj je bil v prvi vrsti uskladiti optimalno recepturo za pripravo testa za potice ter za nadeve.

Dogovorjene recepture so preizkusili tudi v različnih obratih. Na podlagi testiranj so dogovorili enotno recepturo za testo, odločili pa so se tudi, da se potico zaščiti kot zajamčeno tradicionalno posebnost. To pomeni, da bosta zaščitena receptura in postopek, medtem ko sama proizvodnja ne bo geografsko omejena.

Obenem so se dogovorili, da bo potica zaščitena s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred kratkim predlagali še makov nadev.

Kmetijsko ministrstvo sicer uradno vloge za zaščito slovenske potice še ni prejelo.

Postopek zaščite se sicer začne na podlagi vloge vlagatelja, ki mora med drugim vsebovati t.i. specifikacijo, v kateri je opisan postopek proizvodnje, surovine, nadevi, itd., hkrati pa mora specifikacija vsebovati tudi dokazila o uporabi imena Slovenska potica.

Ministrstvo potem specifikacijo objavi na svojih spletnih straneh, hkrati pa jo v pregled in mnenje pošlje tudi drugim institucijam, kot so ministrstvo za zdravje in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Specifikacija je na spletnih straneh objavljena 30 dni in v tem času lahko fizične ali osebe s pravnim interesom, podajo pripombe na predlagano specifikacijo.

Morebitne pripombe in predlog specifikacij obravnavajo tudi strokovne komisije, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita, pekarske izdelke).

Po mnenju strokovne komisije ministrstvo prehodno zaščiti kmetijski pridelek ali živilo in potrdi specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom.

Vsi proizvajalci, ki želijo svoje proizvode označevati z zaščitenim imenom, se morajo predhodno certificirati. V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, certifikacijski organ izda certifikat, ki je dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen. Proizvajalci morajo certifikate obnavljati enkrat letno.

Ministrstvo mora vloge za prehodno nacionalno zaščitene proizvode posredovati še v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU. Komisija pregleda posredovano vlogo, če ta ni popolna, državo vlagateljico pozove k dopolnitvi.

Ko je vloga popolna, komisija v uradnem listu EU objavi povzetek vloge za registracijo kmetijskega pridelka ali živila na evropski ravni. Ostale države lahko v roku treh mesecev od objave podajo utemeljeni ugovor na vlogo. Če komisija ne prejme pripomb na vlogo, v uradnem listu EU objavi registracijo kmetijskega pridelka ali živila, ob morebitnih pripombah na vlogo pa državo vlagateljico in države, ki so ugovarjale pozove, da dosežejo dogovor. Če ta ni dosežen, o vlogi ponovno odloča komisija.

Slovenija je doslej kot zajamčeno tradicionalno posebnost zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo.