Ljudje se ob poslušanju glasbe le redko naježimo ali dobimo cmok v grlu, zato so ti fenomeni znanstvenikom postali še posebej zanimivi.

Nekdanji študent Harvarda, Matthew Sachs, je lani preučeval posameznike, ki so se ob poslušanju glasbe naježili. Zakaj? Da bi ugotovil razlog za to reakcijo, piše Independent. Raziskava je bila majhna, izvedena na 20 ljudeh, od katerih jih je deset priznalo, da ob poslušanju glasbe doživljajo spremembe na telesu, ostalih deset pa teh sprememb ni občutilo. Vsi so bili podvrženi pregledu možganov. Sachs je ugotovil, da imajo tisti, ki so čustveno ali fizično reagirali na glasbo, drugačno strukturo možganov kot pa tisti, ki niso.

Raziskava je namreč pokazala, da imajo tisti, ki se ob poslušanju glasbe naježijo, gosto strukturo vlaken, ki povezujejo slušno skorjo in področja, ki obravnavajo čustva, zaradi česar je njihova “komunikacija” boljša.

Izvedejo se obsežnejše raziskave

Sachsovo odkritje je objavljeno v revijah Oxford Academic in Neuroscience.

“Če imate več vlaken in večjo učinkovitost med tema dvema regijama, to pomeni, da se informacije med njima učinkoviteje obdelujejo.”

Če se ob poslušanju glasbe naježite, so vaša čustva močnejša. Poleg tega so ta čustva lahko povezana s spomini, ki se navezujejo na neko pesem, kar pa ni mogoče nadzarovati v laboratoriju. Glede na to, da je bila raziskava izvedena na majhnem številu izprašanih, Sachs sedaj opravlja obširnejšo raziskavo, v kateri se bo osredotočil na delovanje možganov med pesmijo, ki izzove reakcijo. Njegov cilj je določiti nevrološki vzrok teh reakcij, pa tudi ugotoviti, ali se glasba lahko uporablja za zdravljenje psihičnih motenj.

“Depresija ljudem odvzame možnost, da uživajo v vsakdanjih stvareh,” pravi.