Začetek revolucije v tedanjem Petrogradu, današnjem Sankt Peterburgu, so zvečer 25. oktobra (7. novembra) 1917 naznanili streli z vojaške ladje Aurora, boljševiki pa so nato skupaj z oboroženimi delavci skorajda brez odpora začeli prevzemati nadzor nad mestom. Lev Trocki, ki je bil vodja petrograjskega sovjeta in je vodil lastne paravojaške enote, je ruskim državljanom kmalu oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli boljševiki. Že naslednji dan, 8. novembra, je bil Vladimir Iljič Lenin izvoljen za predsednika vlade.

Boljševiški prevzem oblasti je v Rusiji sprožil tudi državljansko vojno, ki je trajala do leta 1922. Po različnih ocenah naj bi umrlo od pet do devet milijonov ljudi.

Na današnje slovensko ozemlje je oktobrska revolucija leta 1917 po besedah Jureta Gašpariča z Inštituta za novejšo zgodovino vplivala predvsem posredno. Kot je dejal za STA, je bilo zelo malo neposrednih vplivov. O prvih pomembnejših vplivih lahko govorimo ob sprejemanju ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vidovdanske ustave, leta 1920 in 1921. Ta je namreč vsebovala nekaj, kar je bilo za tiste čase zelo moderno, cel razdelek, posvečen ekonomsko-socialnim pravicam, ki je bil prevzet iz nemške weimarske ustave, v katero so te pravice neposredno prišle prav prek nemških sovjetov, je še dejal.

V Rusiji posebnih uradnih slovesnosti ob stoti obletnici oktobrske revolucije ne bo. Vse do leta 2005 so v Rusiji obletnico oktobrske revolucije obeležili z državnim praznikom, ki so ga nato odpravili. Ruski komunisti so ob letošnji stoti obletnici v Sankt Peterburg povabili komunistične in delavske stranke z vsega sveta. Dneve pred obletnico so zaznamovali tudi protesti ruskih nacionalistov, na katerih so aretirali več sto protestnikov.

V Sloveniji je stoto obletnico oktobrske revolucije zaznamovalo nekaj znanstvenih konferenc in razstav.