Neandertalci (Homo neanderthalensis) so vedno veljali za izumrle manj razvite bratrance sodobnega človeka, vendar pa je nova raziskava arheologov z univerze UCL v Londonu zdaj prvič pokazala, da so znali narediti orožje, ki je bilo dovolj dobro za ubijanje z daljave.
Spretna uporaba kopja
V okviru raziskave, katere izsledke so objavili v strokovni reviji Scientific Reports, so preučili replike 300.000 let starih kopij z najdišča pri nemškem Schöningenu – najstarejšega orožja, ki so ga doslej našli arheologi -, da bi ugotovili, ali je bilo z njimi mogoče zadeti tarčo na daljavo.
Vodja raziskave Annemieke Milks z inštituta za arheologijo pri UCL je po poročanju spletnega portala Science Daily dejala: “Ta raziskava je pomembna, ker prispeva k vse večjemu številu dokazov, da so bili neandertalci tehnološko napredni in sposobni loviti divjad z različnimi lovskimi strategijami, ne le s tveganimi boji od blizu.”
Raziskava je pokazala, da so lesena kopja neandertalcem omogočala, da so jih uporabljali kot orožje in ubijali na daljavo. To je pomembna ugotovitev glede na to, da so prejšnje študije neandertalcem pripisovale zgolj lovljenje in ubijanje njihovega plena s tesne bližine.
Raziskavo so izvedli s šestimi športniki, tekmovalci v metu kopja. Ti so pri metu natančnih replik enega od kopij iz Schöningena, izdelanih iz smrekovega lesa in težke 760 in 800 gramov, dokazali, da je mogoče tarčo zadeti z razdalje do 20 metrov ter z dovolj veliko silo, da se plen ubije. To je še enkrat daljša razdalja, kot so znanstveniki doslej domnevali, da je bilo mogoče vreči kopje.
Schöningenska kopja so komplet desetih lesenih kopij iz paleolitika, ki so jih med letoma 1994 in 1999 izkopali v rudniku lignita v Schöningenu na Spodnjem Saškem v Nemčiji, skupaj s približno 16.000 živalskimi kostmi. Gre za najstarejše doslej odkrito popolnoma ohranjeno lovsko orožje iz prazgodovinske Evrope.