Leta 1973 se je Ricardo Bofill peljal z avtom iz Barcelone, ko je opazil grdo betonsko fabriko, iz katere se je dvigal siv dim. ”Ta tovarna kvari zrak celotnemu območju,” si je mislil. A vseeno ga je kompleks sivih stavb na nek način očaral. Ko je začel raziskovati, je ugotovil, da je to najstarejša cementarna v Španiji in da ima največji dimnik.

Izvedel je še, da se bo tovarna kmalu zaprla, in ker si je želel delati v njej, se je odločil, da jo odkupi skupaj s pripadajočim zemljiščem (slike na koncu članka).

Arhitekt, ki je soustvaril podobo sodobne Evrope

Megalomansko? O ja. V mladem arhitektu je tlel ogenj revolucije in košček kolača ga ni zanimal – želel je porušiti celo pekarno. Z neobičajno gradnjo je želel ustvariti nov način življenja.

Slavne stvaritve

Bofill, ki je danes znan predvsem po monumentalnih stvaritvah, kot je soseska Les Espaces d’Abraxas v francoskem mestu Marne-la-Valle, kjer se je odvijal del dogajanja v filmu Igre lakote: Upor, 2.del, je svoj prvi projekt izvedel pri mladih 17-ih, ko je zgradil hišo na Ibici.

Danes 78-letni arhitekt se lahko pohvali z dolgim seznamom stavb, ob katerih ljudem enostavno zastane dih, med njimi stolpnice, letališča, stanovanjske soseske in turistični objekti. Eden bolj slavnih projektov je La Muralla Roja. Če bi vam nekdo predlagal, da na obali postavite roza blok, bi se verjetno zdrznili. A poglejte, kaj je naredil Bofill:

Bo tako videti svet, ko več ne bo ljudi?

Torej, če se vrnemo k stari cementarni. Ko se je prvič sprehodil po izpraznjenem objektu, ga je ta povsem prevzel. ”Nadrealizem tukaj najdemo v paradoksalnih stopnicah, ki ne vodijo nikamor in absurdnih elementih, ki visijo v prazno. Ogromen prostor smešnih razmerij, ki je čaroben zaradi napetosti in disproporcij,” je strnil prve vtise.

Z ekipo arhitektov, inženirjev in sociologov je izluščil ogrodje. Groba gradbena dela so trajala poldrugo leto, nato je sledila ozelenitev. ”Rastline naj plezajo po stenah in visijo s streh,” je bilo arhitektovo navodilo. Poglejte, kako je to revolucionarno arhitekturno delo videti danes, več kot 40 let po začetku transformacije.

V kompleksu, imenovanem La Fabrica, najdemo atelje, vrtove ter razne bivalne in poslovne prostore.