Z izstrelisca Kourou v Francoski Gvajani bo predvidoma v petek 18. junija, v vesolje poletela raketa Vega s 53 sateliti, med njimi pa bosta tudi slovenska Trisat in NEMO-HD.
Prevoz satelitov na nosilni strukturi rakete Vega iz hale za integracijo satelitov v prostore za pritrditev aerodinamicnega pokrova SSMS strukture. Mikrosateliti, med katerimi je Nemo HD, so namesceni na zgornji palubi, nanosateliti, med katerimi je Trisat, pa so po skupinah namesceni na spodnji palubi v standardiziranih razprsilnikih malih satelitov.
Foto: Center odlicnosti Vesolje-SI
“To je lepa nagrada za dosedanje delo, kajti pot od koncepta do izdelka in nato do same izstrelitve je dolga. Vendar se zdaj vse začne znova,” je o pomenu izstrelitve za znanstvenike, ki so razvili slovenska satelita, povedal astrofizik z amsterdamske univerze.
Projekta Trisat in Nemo HD sta zaenkrat usmerjena predvsem v testiranje novih tehnologij, je pojasnil. “Kmalu se bo izkazalo, ali vse deluje tako, kot je bilo zamišljeno, nato pa seveda sledijo testiranja. Verjamem, da znanstveniki že razmišljajo o izboljšavah, o naslednjih satelitih,” je dejal. Dodal je, da bodo ti morda bolj osredotočeni na konkretna znanstvena vprašanja.
Glede uporabnosti izstreljenih satelitov za aplikativno znanost je medtem slovenski astrofizik dejal, da bosta, če bosta delovala, pridobila določene podatke o Zemljini površini, kar bi bilo lahko zanimivo.
Izpostavil je, da je bil nanosatelit Trisat skoraj izključno zgrajen v Sloveniji, kar kaže na kvaliteto slovenskega znanja, na kvaliteto podjetij. “To lahko tujci opazijo in sčasoma lahko to pripelje do večjih projektov,” je pojasnil.
Med kolegi na Nizozemskem sicer nekih odzivov na to, da ima zdaj Slovenija svoja satelita, ni, saj znanstveniki na to gledajo nekoliko širše, je še dejal Japelj. Zavedajo se predvsem pomena malih satelitov. Ker so poceni, jih bodo verjetno vedno več uporabljali tudi v bazični znanosti, torej za raziskovanje Zemlje in Osončja. Doslej se je to vedno počelo z dragimi, zapletenimi projekti. Ti bodo verjetno še vedno gonilna sila, ampak mali sateliti bi znali v raziskave vnesti novo svežino.
Pri tem ima pomembno vlogo sistem za odprave malih vesoljskih plovil, imenovan Small Spacecraft Mission Service (SSMS), ki so ga danes prvič preizkusili. SSMS je namenjen prevažanju večjega števila majhnih, nano- in mikrosatelitov naenkrat v nizko Zemljino orbito, tj. do 500 kilometrov nad površjem, je povedal astrofizik. Glavni namen tega je, da dostava večjega števila satelitov naenkrat pomeni nižje stroške.
S tem manjša podjetja, znanstveni inštituti in države lažje svoj lasten satelit dostavijo v vesolje in s tem postajajo konkurenčnejši v svetu. V zadnjih letih se je sicer razmerje moči v vesoljski tehnologiji, predvsem ko gre za rakete, precej spremenilo.
Včasih je bila to domena velikih vesoljskih agencij. Danes pa je na eni strani ameriško zasebno podjetje SpaceX, ki lahko satelite v vesolje ponese za res majhno ceno, po drugi strani pa za takšne majhne satelite ne potrebujemo močnih raket, zato manjša podjetja z lastnimi raketami rastejo kot gobe po dežju. “Evropa se zaveda, da mora biti konkurenčna, zato je tudi začela s tem konceptom,” je povedal Japelj.
“Veseli me, da sta slovensko tehnološko znanje in pripravljenost politike za izvedbo takih projektov na tako visoki ravni,” je dejal glede sodelovanja dveh neodvisnih slovenskih projektov pri prvem preizkusu koncepta SSMS. “Upam, da bo moment vztrajal in da bomo kmalu brali tudi o novih slovenskih satelitih,” je sklenil pogovor za STA.
