Petek trinajstega se pojavi na koledarjih najmanj enkrat letno in največ trikrat. Letos je bil petek trinajstega v septembru, sledi še decembrski, prihodnje leto pa bo en petek trinajstega v marcu, drugi pa v novembru. Nazadnje smo imeli tri petke trinajstega leta 2015, prihodnjič pa bo tako leta 2026. Po en petek trinajstega smo imeli med drugim leta 2016 in 2014, v prihodnje pa bo to čez dve leti, 13. avgusta 2021.

A petek trinajstega ni nesrečen v vseh kulturah in državah, v Italiji tako za nesrečnega na primer velja petek sedemnajstega.

Sam izvor nesrečnega petka trinajstega ni točno znan, kot to velja tudi za številna druga vraževerja. A naj bi bila vraža povezana z nesrečno številko 13. Osebe, ki se bojijo trinajstice, imajo triskaidekafobijo, tisti, ki se bojijo petka trinajstega pa paraskevidekatriafobijo.

Med drugim se je ta nesrečni petek v preteklosti pojavljal v literaturi. Američan Thomas W. Lawson je na primer v romanu Petek trinajstega iz leta 1907 pisal o tem, kako je borzni posrednik izkoristil vražo, da je zagnal paniko na Wall Streetu, piše portal britanskega časnika The Telegraph.

Izvor bi lahko imel dan tudi v Svetem pismu, saj je bilo na zadnji večerji 13 ljudi, skupaj z Jezusom, ki so ga naslednji dan, v petek, križali.

Petek trinajstega je bil sicer v preteklosti res občasno nesrečen. Med drugim so na petek 13. septembra 1940 med drugo svetovno vojno nemške sile bombardirale Buckinghamsko palačo, v petek 13. novembra leta 1970 pa je v današnjem Bangladešu ciklon terjal več kot 300.000 življenj. Dve leti kasneje je v petek, 13. oktobra izginilo čilsko vojaško letalo nad Andi, na nesrečni petek pa je septembra 1996 umrl ameriški raper Tupac Shakur.

Med nedavnimi tragičnimi dogodki na petek trinajstega je večkratni napad skrajne skupine Islamska država v Parizu 13. novembra 2015, ko je umrlo več kot 130 ljudi.

Pred nami pa je sicer poleg petka trinajstega obdobje, ki je polno praznoverij. Božični čas in novo leto sta tradicionalno še iz časa poganstva polna navad, vraž in obljub, ki imajo različne izvore. Od nošenja rdečega spodnjega perila, kar naj bi prineslo srečo, do raznoraznih novoletnih zaobljub.

V tem skrivnostnem obdobju zimskega solsticija naj bi bilo možno tudi vedeževanje. Med drugim s spuščanjem staljenega svinca v mrzlo vodo in razbiranjem pomena nastalih figur. Podoba sveče naj bi pomenila krst pri hiši, podoba krste ali lobanje pa smrt.

Med enimi najbolj poznanih v Sloveniji je vraža, da kdor zgodaj vstane na novega leta dan, ta bo zgodaj vstajal vse leto, kdor vstane pozno, bo vstajal pozno tudi vse leto. Nesrečen naj bi bil tudi tisti, ki na novega leta dan najprej sreča žensko oz. naj bi nesrečo prinašalo, če kot prva prag hiše prestopi ženska.