Arsenović, ki je s svojim podjetjem v Mariboru prenovil in oživil več zgodovinskih stavb, je zagotovil, da njihova zgodba niso stene. “Želimo si, da gost dobi celovito doživetje, da bo zadovoljen, veliko nam pomeni njegov nasmeh,” je povedal in spomnil na besedo gostoljubje. V središču njihove zgodbe so turizem, gastronomija in kultura.
Galerija Gosposka, ki razvija svojo znamko Maribor Friendly Home, celovito doživetje ob produktu in storitvi dopolnjuje z dizajnom. “Ideje črpamo iz pozabljenih nepremičnin, jaz jim rečem speče princeske,” je povedal Arsenović. V Mariboru želijo ustvariti pogoje, da bo mesto prijazno za goste, s tem pa tudi za domačine.
Dobro počutje gosta, mir, umik od stresa ter družinsko povezovanje v ospredje postavljajo v resortu Garden Village Bled. Ljudi tam znova združujejo z naravo, za to pa poskrbijo na raznovrstne načine – od naravnih materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji resorta, dreves, ki rastejo skozi strehe drevesnih hišic, potoka, ki teče skozi restavracijo, do hrane, ki jo na ekološki način pridelujejo v resortu in jo lahko gostje sami nabirajo ter prinesejo na svoje – s travo obložene – mize.
A “pravo delo se začne šele dan po otvoritvi”, je dejal Bogdan Capuder iz resorta in izpostavil pomen storitve. Ponosni so, da gostje radi beležijo svoje vtise in jih delijo z bližnjimi. “Želimo, da se gost od prihoda do odhoda počuti resnično zaželen in spoštovan,” je dejal. Za to pa so na prvem mestu zaposleni: “Veliko delamo z njimi, motiviramo jih tudi skozi zgled, pomoč, mentoriranje.”
Capuder je ob tem spomnil, da delo v turizmu ni za vsakogar. “Ne bodite dvolični, delajte s srcem, z ljubeznijo, če neradi opravljate svoje delo z gosti, ljudmi, pa je na svetu še veliko drugih delovnih mest,” je na srce položil zbranim turističnim delavcem in strokovnjakom.
Danes so gosti drugačni – ne želijo le opazovati, ampak doživeti, sodelovati. Tako so eden od vse bolj priljubljenih turističnih produktov t. i. sobe pobega. V Enigmarium Escape Rooms se vse bolj osredotočajo na igrifikacijo turizma, ki temelji na lokalni tradiciji in zgodovini, je povedala Nataša Potočnik.
Tako so v Kranjski Gori postavili t. i. escape iglu iz snega na smučišču, v Laškem imajo sobo pobega na temo pivovarstva, v Zagrebu je zgodba pobega namenjena resnični zgodovinski osebnosti, ženski, ki ji je uspelo pobegniti obsodbi za čarovništvo.
Razvijajo igrifikacijo mestnih središč, ko si turisti mesto ogledajo s sedemkrat zaklenjeno knjigo in po poti rešujejo uganke. V planinskem muzeju v Mojstrani pa so na primer pripravili sobo doživetja, s katero so ogled starega planinskega bivaka spremenili v planinsko pustolovščino.
Idej jim ob tem ne zmanjkuje, saj že razmišljajo o raziskovanju ljubljanske zgodovine na igriv način, za kar pa bi potrebovali partnerja oz. večji prostor v centru mesta, je povedala Potočnikova.
Izpostavila je sodelovanje, saj so se ponudniki sob pobega povezali v gospodarsko interesno združenje. “Imamo skupni cilj razviti Slovenijo kot eno vodilnih escape room destinacij,” je pojasnila. Sodelujejo pa tudi interdisciplinarno, na primer z znanstveniki in drugimi strokovnjaki.
Da je treba “zlesti v glavo gosta”, je izpostavil tudi eden od osrednjih govorcev Mark Turrell, ki med drugim sodeluje s Svetovnim gospodarskim forumom. Kot je poudaril, ni treba vedno imeti velikih planov, idej. Pogosto je mogoče velik učinek doseči že z malimi stvarmi.
“Nikoli ne pozabi na svoje ciljno občinstvo. Razmišljati moraš kot oni,” je izpostavil Turrell ter spomnil, da ljudje vedno sledijo in da bodo sledili čemur koli, naloga poslovnežev – tudi v turizmu – pa je ustvarjati novo realnost.
