V Sloveniji raba obnovljivih virov energije po podatkih državnega statističnega urada narašča. Lani je bilo 37 odstotkov električne energije od vse, ki je bila proizvedena v Sloveniji, proizvedene v jedrski elektrarni, nekaj več kot 30 odstotkov v termoelektrarnah in skoraj enak delež v hidroelektrarnah. Še dva odstotka je je bilo proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah.

Delež energije iz obnovljivih virov rase zelo počasi

Iz obnovljivih virov je bilo lani v Sloveniji proizvedenih 5600 gigavatnih ur električne energije, od tega 93 odstotkov v hidroelektrarnah, sedem odstotkov pa v sončnih in vetrnih elektrarnah.

Količina električne energije iz hidroelektrarn je močno odvisna od hidroloških razmer, ob tem izpostavljajo statistiki. Sončne in vetrne elektrarne pa prispevajo k skupni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov manjši delež, vendar pa se njihova količina povečuje.

Po začasnih podatkih je bilo lani v EU prvič proizvedene več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih goriv. Glede na leto 2019 se je lani najbolj povečala količina električne energije, pridobljene iz sončne energije, za skoraj 16 odstotkov; iz vetrne in iz hidroenergije je bilo pridobljene za osem odstotkov več električne energije kot leto prej.

Raba energije v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje. Lani je bila za 13 odstotkov nižja kot v 2010. Letna razlika v rabi energije je bila največja lani, ko se je najbolj zmanjšala v prometu, v veliki meri zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je v EU leta 2019 znašal 19,7 odstotka, cilj EU za lani pa je bil 20 odstotkov. Leta 2019 je najvišji delež dosegla Švedska (56,4 odstotka). Kot so zapisali statistiki, je 14 držav članic že v tem letu preseglo cilj, ki so si ga postavile za 2020. Slovenija je lani po začasnih podatkih pridobila iz obnovljivih virov 24,2 odstotka energije, ciljala pa je na 25 odstotkov.