Na Japonskem morajo prebivalci ločevati svoje odpadke tudi na deset ali več kategorij, pri tem morajo večinoma očistiti vso embalažo in odpadke odvreči v za to določenih vrečah. Pravila ločevanja se razlikujejo od kraja do kraja, tako da je obvezna oprema ob selitvi tudi nov paket navodil za ločevanje, ki marsikaterega tujca precej zmedejo.

Stroga pravila

Vsako mesto na Japonskem ima svoja pravila upravljanja z odpadki. Ta so lahko stroga tudi do te mere, da morajo osebe na vreče z odpadki napisati svoje ime. Vreče pa jim lahko odložijo pred prag, če odpadkov niso pravilno ločili.

Med osnovnimi kategorijami za ločevanje so papir, različne barve stekla, kovine, aluminij, različne oblike plastike, baterije, stiropor, odpadki za sežig ipd. Pri vsaki kategoriji pa so določene posebnosti. Načeloma je treba pred ločevanjem odpadkov vsak predmet umiti. Obvezno je treba odstraniti tudi napise s plastenk in tetrapakov, enako velja za pokrovčke, saj ne gre za enak material. Ostre predmete je načeloma treba oviti in označiti.

Ker Japonska prisega na čistočo, je običajno v vsaki soseski določeno mesto, kjer lahko ob določenih urah in dnevih odložijo odpadke.

Japonska je ena od vodilnih držav v količini proizvedene plastične embalaže na prebivalca. V trgovinah prodajajo posamezna jabolka in hruške ovita v plastično embalažo, pijača in hrana za seboj v enkratni embalaži tudi niso redkost. Letno v državi proizvedejo za okoli 9,4 milijona ton plastičnih odpadkov, vendar skušajo omejiti pritisk na okolje z učinkovitim načinom upravljanja z odpadki, piše na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma.

Japonsko upravljanje z odpadki se zanaša tudi na sicer sporno prakso sežiga odpadkov in pridobivanja energije na ta način. Je ena od vodilnih držav na področju sežiganja odpadkov in pridobivanja energije, med drugim je Japonska leta 2011 gostila okoli 70 odstotkov vseh tovrstnih tovarn na svetu.