Ameriško puščavsko mesto Las Vegas bo kmalu postalo prvo v ZDA s prepovedjo okrasne trave, ki zahteva preveč vode za zalivanje. Mesto, znano po igralnicah, sicer že 20 let prepričuje prebivalce, naj zamenjajo okrasno travo s puščavskimi rastlinami in nekaj uspeha je bilo. Državni kongres pa zdaj obravnava predlog za prepoved preostalih zelenic.
Nad pomanjkanje pitne vode z ukinjanjem nepotrebnih travnatih površin
Vodno gospodarstvo južne Nevade ocenjuje, da je na območju mesta Las Vegas 21 kvadratnih kilometrov nefunkcionalne okrasne trave, po kateri nihče ne hodi oziroma se ne uporablja za nič, ker je posajena sredi cest, v stanovanjskih naseljih ali parkih pisarniških zgradb.
Kalifornija je v zadnjem desetletju zaradi suš večkrat začasno prepovedala zalivanje okrasnih trat, vendar popolne prepovedi doslej še ni bilo nikjer v ZDA. Poraba vode je v Nevadi od leta 2019 narasla za devet odstotkov in vodno gospodarstvo meni, da je enostavno ni več na voljo za okrasne trate.
Las Vegas je bil lani 240 dni brez dežja, pod vprašajem pa je tudi prihodnost reke Kolorado, ki zagotavlja 90 odstotkov vode za južno Nevado. Reka Kolorado oskrbuje z vodo tudi dele Arizone, Kalifornije, Kolorada, Utaha, Nevade, Nove Mehike, Wyominga in ameriške južne sosede Mehike.
Po prepovedi v Las Vegasu ne bo nihče izdajal kazni lastnikom hiš, ki imajo svoje trate. Tiste nefunkcionalne, ki ločijo ceste ali so v parkih, kjer ni nikogar, pa so nespametna potrata vodnih virov. Kaktusi in druge sočnice bi bili veliko bolj primerni, saj za pozelenitev okolja potrebujejo veliko manj vode.
Zakaj trata tudi v Sloveniji ni ravno okolju prijazna?
Trata je z vidika biotske raznovrstnosti praktično mrtva, saj jo sestavlja monokultura trav, ki ne cvetijo, cvetlice v njej pa obravnavamo kot plevele in jih mnogi ljudje celo zatirajo s herbicidi ali puljenjem. Tako te obsežne zelene površine v naši okolici ne ustvarjajo nobene dodane vrednosti za naravo, ne nudijo hrane žuželkam, pticam in drugim živalim. Če želimo, da bo trata gosta in zdrava, pa jo je treba celo gnojiti in zalivati, kar je potratno in škodljivo za okolje (presežki gnojil končajo v podtalnici).
In kakšne so alternative trati?
Če se ozremo po naravi, trate ne bomo našli. Tam se za svoje mesto pod soncem bori nešteto rastlinskih vrsti, ki cvetijo vsaka ob svojem času in na svoj način, s čimer opravljajo pomembno ekološko funkcijo. Zakaj ne bi namesto trate zasejali cvetnega travnika, ki ga kosimo le tam, kjer po njem hodimo, drugod pa ga pustimo rasti?
Tudi nad marjeticami, trobenticami, regratom in drugimi ‘pleveli’ se ne razburjajmo, raje uživajmo ob pogledu ta te divje cvetlice, na katerih se pasejo čebele in čmrlji.
Zelene površine lahko zasadimo tudi s cvetočimi pokrovnimi trajnicami, kar je sicer precej dražje, kot paket semena travniških cvetlic, a nam dopušča več nadzora nad videzom in rastjo. Zasadimo lahko tudi tapiserijo različnih nizko rastočih trajnic, ki bodo poskrbele za barvo in cvetje ob različnih delih leta, mnoge med njimi pa so celo dovolj trpežne, da lahko hodimo po njih.
