Kot je pokazala anketa, izvedena 1. marca 1957 med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol, se je povprečen šolski dan pred 60 leti, v šolskem letu 1956/57, začel z zgodnjim vstajanjem že med 5.45 in 6.15 oziroma med 6.45 in 7.15, pri čemer so fantje vstajali prej kot dekleta. Med 100 učenci nižjih razredov je bilo 51 dečkov in 49 deklic. Kar 95 odstotkov učencev je v šolo hodilo v dveh izmenah, ki sta se menjali na dva tedna.
V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano in tudi šolska mlečna kuhinja je delovala. V njej so pripravljali malico, ki je največkrat vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke.
Ob 10.10 je 23 učencev razveselilo računstvo, 20 učencem so se zdeli vsi predmeti enako zanimivi, 14 pa jih je najbolj uživalo pri risanju.
Fantje so se učili, ker so si res želeli postati šoferji. Tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci, fantje iz mesta pa so na drugo mesto sanjskega poklica postavili inženir tehnik.
Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, mestna pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih. Opoldne jih je doma čakalo kosilo. 34 jih je redno uživalo meso, mleko in sadje.
Pri obvladovanju branja so kar dobro napredovali. V prvem razredu jih 55 odstotkov ni znalo brati, v drugem je bilo takih še 23 odstotkov, v tretjem 20 odstotkov, v četrtem jih ni znalo brati še 17 odstotkov.
Najraje so brali revijo za otroke Ciciban in različne pravljice. Ata je po kosilu večkrat spil še kaj alkohola. Kadar je bil dobre volje, so ga bili lahko deležni tudi otroci. Na deželi je 12 odstotkov dečkov od 1. do 4. razreda redno uživalo alkohol, v industrijskih krajih devet odstotkov, v mestu pa “le” dva odstotka.
Tisti z dežele so imeli doma več dela. Če jim je ostalo kaj energije, so se igrali kakšno igro ali se pogovarjali, 45 med njimi jih je znalo celo voziti kolo. Smučati jih je znalo 35, plavati pa le 19. 38 jih ni znalo nič od naštetega, devet pa jih znalo vse troje.
Tretjina jih je komaj čakala na poletne počitnice. Nekateri od teh so se veselili počitnic na morju, drugi v koloniji, na deželi ali v mestu, večinoma pa so šli na počitnice s sorodniki. Poleti je sicer 71 odstotkov otrok z dežele hodilo pretežno bosih, 75 jih sploh še nikoli ni bilo na morju, okoli 20 odstotkov pa se jih še nikoli ni peljalo z avtom ali z vlakom.
V sobi so večinoma spali skupaj s starši in z otroki, starimi do 14 let. Če je bila mama pri volji, jim je prebrala najljubšo knjigo, za dekleta Sneguljčico, za fante Martina Krpana.
Anketa, ki so jo izpeljali na deželi, v industrijskih krajih in mestih, je zajela 12.755 učencev (6558 dečkov in 6197 deklic) iz vseh takratnih 1187 ljudskih šol. V nižjih razredih je bilo v začetku šolskega leta 1956/57 sicer 133.900 učencev.
