DESETO POGLAVJE

Neprijetni zvok budilke je v ponedeljek zjutraj nadomestil pesem škržatov. V hipu je bila budna. Zopet v službo, ji je zaplesalo v želodcu. Nekoliko treme je le imela po štirih tednih odsotnosti. Trije globoki vzdihi, se je v nekaj trenutkih disciplinirala. Tako, kot še ne tako dolgo nazaj pred profesorji, ki so postavljali na preizkus njeno znanje.

Po temeljitem prhanju, ki je spralo tudi zadnje ostanke tesnobe, je pojedla polovico pomaranče in odprla omaro z oblačili. Črne hlače in bluza z modrim vzorcem, ki se je čudovito prilegala njenim očem, bo današnje oblačilo primerno za dolgi ponedeljek.

Pred stavbo je prispela celo nekaj minut prej kot običajno. Zapornica je ubogljivo šinila kvišku in rdeči karavan je zavzel svoje staro mesto.

Varnostnik Tomaž jo je že pričakoval pri vratih.

»Jutro, kakšen osebni sprejem,« se mu je nasmehnila.

»Dobro jutro,« jo je pozdravil. »Sem te takoj opazil na svoji namizni televiziji. Usedi se no malo k meni,« jo je pozdravil in prijateljsko pomigal z ogromnimi brki.

Skupaj sta zavzela vsak svoj stol za dolgo receptorjevo mizo.

»Kmalu bodo začeli prihajati. Ti si med prvimi danes. Kako je bilo na dopustu?«

»Delovno in tudi zabave ni manjkalo,« se je pohvalila. »Se je dogajalo kaj zanimivega, medtem ko me ni bilo?«

»Tvoja odsotnost je povzročila nekaj resnih težav. Zgoraj so noreli, celo do glavnega je prišlo. Obetajo se ti spremembe,« ji je namignil. Tomaž je vedel veliko. Iz drobcev, ki so mu jih zaupali zaposleni je vedno znal izluščiti pomembna bistva.

Prejšnji del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

»Potem je najbolje, da kar pohitim gor,« je napol že vstala, a jo je Tomaž zadržal.

»Naročeno je, da tukaj počakaš Anito. Ona ti bo povedala, kako in kaj. Saj bo vsak čas tu,« je še pristavil in potrkal s svinčnikom po monitorju, ki je prikazoval parkirni prostor spredaj pred stavbo.

»Prav,« se je usedla nazaj. »Kako si ti? Si že bil na dopustu?«

»V redu sem, oziroma kot običajno. Obvladam svoje delo, spuščam ljudi noter in čez nekaj časa zopet ven. Na Hvar gremo drug teden,« se je nasmehnil tako svoji šali kot prihajajočim prostim dnevom, ki so bili oddaljeni samo še dobrih pet dni.

»Če te bomo spustili ven,« se mu je nasmehnila.

»Me boste že morali, ali vam kar uidem,« je naperil svinčnik proti ekranu:

»Poglej, Anita že prihaja.«

S pogledom sta spremljala tajničino hojo proti stavbi. Tomaž je bil pravi veliki brat. Vse je videl. Njegova televizija je imela 25 programov, a je zjutraj nadzoroval le vhodni del.

»Dobro jutro golobčka, kujeta zarote kajne?« ju je z nasmehom pozdravila direktorjeva tajnica, ko je stopila skozi steklena vrata. »Že od zunaj sem vaju videla, kako tiščita glavi skupaj.«

»Dobro jutro,« ji je odzdravila Andreja in vstala izza pulta. Na kratko sta se objeli. »Po televiziji sva te gledala.«

»Kje si tičala cel mesec malčica moja. Kako smo te iskali. Sem mislila, da me bo nagnal v Brazilijo pote, tako je norel.«

Anita je bila vedno prepričana, da je Andreji nekakšna mama, čeprav je bila starejša samo slabih deset let. Ampak v podjetju je pa bila od samega začetka poslovanja v Sloveniji. To je tudi veliko štelo. Direktor in ona sta prva orala ledino.

»V Frankfurtu smo morali oddati vso elektroniko na letališču. Tudi torbe s prenosniki. Seveda so Brazilci vse pomešali in sem dobila vse skupaj nazaj šele tik pred koncem,« je napletla osnovo za zgodbico, ki bo kmalu zaokrožila med sodelavci. Vsak bo še nekaj dodal, tudi odvzel in potreba po natančnosti procedure izgubljene prtljage bo prešla.

»Kako ste se imeli tukaj?« je z zanimanjem vprašala in videla, kako se je Tomaž namuznil v ozadju.

»Cela štala je bila,« je zasopihala Anita. »Štala, ti rečem! Pojdi, peljiva se gor!« jo je za rokav potegnila proti dvigalom.

Andreja je pomahala Tomažu in s tajnico vstopila v kabino. »Vsi so se izgovarjali nate, a ti si zadnja prišla k nam. Nekaj projektov je skoraj obstalo, ker te ni bilo. Direktor je popolnoma znorel in nekaterim krepko zmanjšal plače. Zelo napeto je bilo, skoraj bi padale glave,« ji je razlagala med vožnjo navzgor.

»Zdaj me zagotovo vsi sovražijo,« je zavzdihnila Andreja. Ljudje niso marali zniževanja plač. »Vedno sem vsem rada pomagala.«

»Saj to je bilo to! In tako opravljala njihovo delo. Tvoja odsotnost je to razkrila.«

Prejšnji del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

»Pomagala, ne opravljala,« je ugovarjala.
Anita je odmahnila z roko. »Zdaj je sicer tako vseeno. Šef te je preselil. Ne boš več sedela v komerciali.«

»Kje pa?« je bila presenečena. Tega ni pričakovala.

Stopila sta iz dvigala, ki je medtem prispelo v petindvajseto nadstropje in se po hodniku napotili proti direktorjevim prostorom.

»Takoj ti pokažem,« je Anita že med hojo iskala ključe po veliki vrečasti torbici. »Kar poglej,« je odprla vrata na stežaj. »Tukaj boš. Pri meni. Oziroma jaz pri tebi, če dobro razumem novo prerazporeditev.«

Anitina pisarna je bila predeljena skoraj na polovico. Postavitev je bila zdaj drugačna. Nekoliko manjši del je še vedno bila sprejemnica in pisarna direktorjeve tajnice, toda ob strani je montažna stena skrivala drug prostor, za katerega se je videlo, da je postavljen na novo. Tudi itison je bil tam druge barve, pohištvo novo, prav tako stacionarni telefon. Namizni računalnik je bil njen. Prinesen iz komerciale in že priklopljen. Omare za dokumente v hrastovem furnirju, isti material je bil uporabljen za konferenčno mizo s šestimi stoli. Pravi kotiček za sestanke.

»Ne morem verjeti,« ji je vzelo sapo. Sicer je predvidevala, da bo njen odhod na dopust povzročil nekaj malega težav. Iz tega načrta si je obetala merico spoznanj vodilnih in za odtenek večjo plačo, če bi šlo vse po sreči. Ne pa novo delovno mesto. To je presegalo vse načrte.

»Ja,« je prikimala Anita. »Zdaj si v plačnem razredu dva. Tam vas ni veliko. Saj veš kateri so še. No jaz sem v tri, da ti ne bo treba ugibati, torej sem podrejena tebi.«

»Oh,« se je Andreja prijela za usta, »daj no, vedno sva bili prijateljici. Od prvega dne.«

»Od takrat ko si bila še praktikantka,« jo je dopolnila Anita. »Najbolj ljubka študentka v stavbi. Kako so vsi gledali za teboj.«

»Kje je že to,« se je pošalila Andreja, da se kar nista mogli nehati smejati.

»Grem v komercialo, bom spraznila tamkajšnjo mizo.«

»Daj ja, saj bi že David in njegova dva fanta prenesli vse gor a imaš zaklenjeno. Na silo odklepati ni hotel nihče. Računalnik so ti prenesli in priklopil. To tako ne bi mogla sama,« je bila mnenja.

»David in njegovi, so opremljali prostor?« je presenečeno vprašala.

»Da, direktor se je sam dogovoril z njim. Z montažo klimatov so končali v petek, a bi prej, če ne bi vmes urejali najine pisarne. Danes je tehnični prevzem za vse skupaj. Opraviš ga ti, je določil šef. On pride kasneje, kolegij je prestavljen na jutri, po novem na njih prisostvuješ tudi ti,« je zdrdrala informacije Anita.

»Kdaj pa je prevzem?«

»Ob desetih.«

Časa je bilo torej še več kot dovolj. V miru je znosila svoje stvari, tudi dokumente in nekaj fasciklov in si jih na novo prerazporedila. Srečala je sodelavce in večinoma je bil po novem njihov odnos do nje nekoliko drugačen, kot prej. Bolj uraden, je imela občutek. No, zagotovo to ni njena krivda, se je na hitro potolažila.

Sicer ni imela veliko, vedno je bila zelo racionalna, zato so bili predali na hitro izpraznjeni. Na mizo, ki je bila precej večja, je postavila še prenosni računalnik in polnilnik zanj. Tako.

Usedla se je na nov stol, ki je bil precej bolj udoben od stolov, ki so jih imeli v veliki pisarni, kjer se je že prej stiskalo osem ljudi in še njo so potisnili poleg. Z mesta za mizo ni mogla videti Anite, kar je bilo na nek način dobro zamišljeno.

Prejšnji del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

Odprla je nekaj dokumentov in si osvežila spomin. Prepričana je bila, da se je v tem mesecu večina projektov že precej premaknila naprej. Prenosni telefon je molčal, tudi stacionarni, kar je bilo dokaj nenavadno glede na to, da je še en prejšnji mesec zvonil vsakih petnajst minut ali še pogosteje.

Skomignila je z rameni, prepričana, da se bodo dogodki vsak trenutek neustavljivo razvili naprej. Pri Aniti je dobila kopijo pogodbe med podjetjem in David Juraman s.p., Elektromehanika in inštalacije. Poleg je bil dodan še na roko napisan kratek aneks, ki se je nanašal na preureditev direktorjeve sprejemnice, kjer sta prebivali zdaj obe z Anito. Preletela je postavke in vse je bilo tako, kot je že pisalo v osnutku, ki ga je pripravila pred odhodom na dopust. Hitro je pretipkala dodatek in natisnila tri izvode. Da bo pripravljeno.

Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.

V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.

Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:

https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858

Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.