“Rastline so naš vir življenja, proizvajajo kisik, ki ga dihamo in hrano, ki jo jemo. Oblikujejo videz naše krajine ter skrbijo za njeno raznolikost. Kmetom pomenijo osnovni vir zaslužka, živilski industriji pa dajejo del osnovnih surovin. Z različnimi rastlinami so založene tržnice, trgovine, cvetličarne in drevesnice,” so v današnji objavi zapisali v upravi in na ministrstvu.

Ogroženo zdravje rastlin

“V nerazvitih delih sveta dobra letina preprečuje lakoto, z vedno večjo svetovno trgovino pa se povečuje gospodarska razvitost mnogih držav. Tudi podnebje se spreminja zaradi uničevanja rastlin, tako s strani človeka kot tudi s strani rastlinskih bolezni in škodljivcev. To je že dovolj razlogov, da moramo ohraniti rastline zdrave,” so dodali.

Kot so navedli, je ogroženost zdravja rastlin svetovni problem, ki zahteva učinkovito regionalno, nacionalno in globalno politiko, ustrezno organiziranost in uporabo ustreznih mehanizmov ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.

Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje (FAO), v okviru katere je bila sklenjena Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, je prav zaradi potrebe po povezovanju na različnih ravneh in področjih leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.

To je priložnost za opozorilo, “da lahko vsak od nas doprinese k temu, da rastline ostanejo zdrave”, so zapisali v upravi in na ministrstvu ter opozorili pred vnosom rastlin iz tujine v Slovenijo.

Po njihovih navedbah je bila večina nevarnih škodljivih organizmov v EU namreč vnesena z drugih celin. Domovina bakterijskega ožiga oljk je Amerika, marmorirana smrdljivka je bila v Evropo vnesena iz Vzhodne Azije preko ZDA, virus rjave grbančavosti paradižnika je bil prvič odkrit v Izraelu, huda viroidna zakrnelost hmelja pa je bila v Slovenijo vnesena s plodovi agrumov, so našteli.

“Vsi ti škodljivci v Evropi nimajo naravnih sovražnikov, zanje pa trenutno ni učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, zato se lahko hitro množijo in povzročajo gospodarsko in okoljsko škodo,” so izpostavili.

Kot so tudi opozorili, se rastlinske bolezni in škodljivci množijo in širijo na nova področja tudi kot posledica nezadržne rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj.

Ob tem pa je vnos rastlin, sadja, zelenjave, cvetja in semen – z izjemo banan, kokosovih orehov, datljev, ananasa in duriana – v EU s potniško prtljago ter preko navadne ali hitre pošte brez ustreznega fitosanitarnega spričevala prepovedan. Določene omejitve so tudi pri prenašanju sadja, zelenjave, cvetja in semen po EU.

Poleg tega se nevarni škodljivi organizmi lahko prenašajo tudi z lesenim pakirnim materialom – lesom ali lesnim proizvodom iz neobdelanega lesa, ki se uporablja v prometu za zaščito, pritrjevanje, podpiranje ali prevažanje blaga ter zajema zlasti palete, podporni les, pakirne bloke, kolute, zaboje, tovorne deske in paletne okvirje.