“Po mojem mnenju katoviška konferenca ni dosegla osnovnega namena,” je povedal Plut. Pogajalcem tako ni uspelo postaviti zelo jasnih pogojev oz. načinov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za vse podpisnice pariškega sporazuma.

Veliko besed, malo dejanj

“Ob tem tudi ni prišlo do dogovora med državami glede finančnih spodbud, torej do tega, da bi se v večji meri realiziral podnebni sklad, ki bi gospodarsko manj razvitim in revnejšim državam omogočil, da stopijo na pot zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ali te izpuste vsaj stabilizirajo,” je spomnil. “S tega vidika nisem zadovoljen,” je o izplenu podnebne konference COP24 povedal Plut.

Kot “zelo zaskrbljujoče” pa je ocenil tudi dejstvo, da države do leta 2021 ne bodo storile praktično nič konkretnega na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, saj so dobile zgolj domačo nalogo pripraviti svoje strategije. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o omejevanju dviga globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja namreč navaja, da bi morale države nemudoma začeti zmanjševati emisije toplogrednih plinov, ne pa da šele pripravljajo strategije. “To seveda velja tudi za Slovenijo,” je dejal.

Slovenija ne bo dosegla ciljev

Pluta veseli dejstvo, da se Slovenija uvršča med države, ki želijo koreniteje zmanjšati emisije. Vendar je praksa v Sloveniji bistveno drugačna od besed, je opozoril. “Imamo dva toplogredna mlinska kamna. Eden je promet, kjer emisije toplogrednih plinov naraščajo, na tem področju nismo storili še ničesar,” je dejal.

Drugi pa je energetski toplogredni kamen, ki ga predstavlja Teš. Obratovanje šestega bloka termoelektrarne je predvideno do leta 2054. “Zgolj predvidene emisije ogljikovega dioksida iz Teša so tako visoke, kot naj bi bile celotne emisije Slovenije sredi 21. stoletja,” je opozoril sogovornik.

Brez odločitve, da predčasno zaustavimo Teš – seveda upoštevajoč da mora država poskrbeti za ekonomsko in zaposlitveno vrzel, ki bo s tem nastala v Šaleški dolini – do leta 2030 ali najkasneje leta 2035, Slovenija torej ne bo mogla doseči ambicioznejših ciljev, kot je 40- ali 50-odstotno znižanje izpustov.