O uporabi interneta so statistiki v letošnjem prvem četrtletju spraševali prebivalce Slovenije, stare od 16 do 74 let. Da internet uporabljajo vsak dan ali skoraj vsak dan, jih je odgovorilo 74 odstotkov (leta 2018: 71 odstotkov), da ga uporabljajo večkrat na dan, pa 69 odstotkov (leta 2018: 65 odstotkov). Odstotek rednih uporabnikov interneta je še vedno najnižji med 65- do 74-letniki (47 odstotkov).

Po drugi strani se zmanjšuje delež tistih, ki interneta niso še nikoli uporabljali. Med vsemi vprašanimi je bilo v začetku leta 2019 takšnih 13 odstotkov, kar je tri odstotne točke manj kot leto prej. Več kot polovica med njimi je starih od 65 do 74 let.

Na vprašanje, zakaj niso še nikoli uporabljali interneta, jih je največ odgovorilo, da jih preprosto ne zanima, da ga ne potrebujejo ali se jim zdi nekoristen. Pomisleke glede zasebnosti ali varnosti ima sedem odstotkov neuporabnikov interneta.

Velika večina rednih uporabnikov je za dostop do interneta uporabljala pametni telefon (92 odstotkov oz. sedem odstotnih točk več kot leta 2018).

Internet je za komuniciranje v digitalni družbi nepogrešljiv. V prvem četrtletju je uporabljalo storitve za neposredno sporočanje in izmenjavalo sporočil prek programov, kot so Viber, WhatsApp ali Skype, 49 odstotkov vprašanih, opravljalo telefonske ali video klice pa 42 odstotkov. Slaba tretjina jih je na spletnih straneh ali mobilnih aplikacijah tudi objavljala ali delila z drugimi fotografije, videoposnetke, besedila oz. glasbo.

Internet in informacijske tehnologije omogočajo, da ponudniki različnih storitev nudijo, uporabniki storitev pa uporabljajo različne storitve ne glede na poslovni čas ponudnikov ali lokacije uporabnika. Storitve elektronskega bančništva je na primer v času anketiranja uporabljalo 47 odstotkov vprašanih, storitve javne uprave eZdravje na portalu zVEM pa 15 odstotkov.

Uporaba interneta pa ne prinaša le prednosti, pač pa uporabnike izpostavlja tudi novim potencialnim nevarnostim. Da so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem prejeli prirejeno elektronsko sporočilo, katerega namen je bil pridobiti informacije o uporabnikih, je odgovorilo 11 odstotkov vprašanih. Šest odstotkov jih je bilo preusmerjenih na lažne spletne strani, kjer so od njih zahtevali osebne podatke (pharming), dva odstotka pa jih je bilo žrtev goljufije pri uporabi kreditne ali debetne kartice.

Okoli 10.170 oseb, kar je en odstotek tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem uporabljali internet za zasebne namene, pa ima tudi izkušnjo finančnega oškodovanja zaradi kraje identitete, prejema prirejenega elektronskega sporočila ali preusmeritve na lažno spletno stran, so še sporočili iz Statističnega urada RS.