Do večine vseh preseganj v letu 2020 je prišlo januarja, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10, so navedli v Agenciji RS za okolje.

“Za boljšo kakovost zraka so v večini zaslužne ugodne vremenske razmere, in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Kljub temu da je bila onesnaženost zraka z delci lani nižja kot v preteklosti, so med neugodnimi vremenskimi razmerami ravni delcev še vedno višje od standardov kakovosti zraka, ki jih predpisuje zakonodaja,” so poudarili.

Kar se tiče neugodnih vremenskih razmer, so izpostavili marec in prehod puščavskega prahu nad Slovenijo, ki je za nekaj dni zelo onesnažil zrak. Dva dni so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji višje od 100 mikrogramov na kubični meter, najvišja dnevna raven PM10, 195 mikrogramov na kubični meter, pa je bila izmerjena 27. marca v Zagorju, so zapisali.

Ob tem so dodali, da kljub strožjemu predpisu, ki od lani velja za delce PM2,5, mejna letna vrednost za te delce ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer agencija izvaja meritve. Z letom 2020 je namreč predpisana mejna letna vrednost za delce PM2,5 20 mikrogramov na kubični meter, kar je za pet mikrogramov na kubični meter manj kot prejšnja leta.

So bile pa ravni benzo(a)pirena lani na vseh merilnih mestih nekoliko višje kot leta 2019. Najvišje ravni so izmerili v kurilni sezoni. Kot so pojasnili na agenciji, so takrat izpusti zaradi ogrevanja večji, prav tako pa so za to obdobje značilni tudi neugodni meteorološki pogoji. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje, kažejo rezultati.

Letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile lani na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Prav tako so bile pod mejno vrednostjo enako kot vsa leta prej povprečne letne ravni benzena, so zapisali.

Predvsem zaradi vremenskih razmer v poletnem času in ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19 in posledičnim zmanjšanjem izpustov, so bile nižje urne, osemurne in letne ravni ozona, manj je bilo preseganj zakonsko predpisanih vrednosti za ozon, so ugotovili.

Lani niso bile presežene niti mejne in kritične vrednosti dušikovih dioksidov. Najvišje ravni so sicer izmerjene na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih v času prometnih konic, so pojasnili na ministrstvu in spomnili, da so k nižjim vrednostim pripomogli predvsem omejevanje gibanja in zmanjšanje cestnega prometa zaradi epidemije.

Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so v Sloveniji na vseh merilnih mestih že več let pod mejnimi vrednostmi in lani ni bilo nič drugače, pod mejno vrednostjo pa so bile znova tudi ravni ogljikovega monoksida, so še dodali.