Številke o zavrženi hrani so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem, so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in Ekologih brez meja. Kot so dodali, zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov.
Ključne so naše nakupovalne navade
“Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj Združenih narodov in Evropske unije, to je vzdolž celotne prehranske verige prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030,” je ob tem poudarila predsednica ZPS Breda Kutin.
Kot v sporočilu za javnost izpostavljajo v organizacijah, pa bo zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano. Na ZPS so septembra izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. Zanimalo jih je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane, pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane.
“Le 13 odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom,” je rezultate povzela Kutinova, pri tem pa izpostavila, da podatki državnega statističnega urada več kot polovico odpadne hrane pripisujejo gospodinjstvom (52 odstotkov). “Zato za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo aktivno sodelovanje potrošnikov, mi pa jim bomo na različne načine pomagali, da bodo lahko zmanjšali zavržke hrane, razbremenili svoje denarnice in okolje ter s tem prispevali k bolj trajnostni potrošnji,” je dejala.
Tudi v društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. “Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane, saj številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti,” poudarja Katja Sreš iz društva ter hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem.
ZPS sicer že vrsto let svetuje potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Letos pa so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za potrošnike, in sicer jim med drugim svetujejo, da načrtujejo obroke, naj se v trgovino odpravljajo samo z nakupovalnim seznamom, naj ne kupujejo večjih količin živil le zato, ker so v akciji, naj skuhajo le toliko, kot bodo pojedli, ostanke obroka pa naj shranijo in porabijo.
Med ukrepi izpostavljajo tudi zamrznitev ali predelavo živil ter preverjanje roka uporabe pri nakupovanju. Potrošnikom svetujejo tudi, naj se naučijo pravilno shranjevati živila. “Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače,” so še pozvali.
ZPS bo tudi ena od podpisnic skupne izjave o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, s katero bodo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani v torek obeležili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg zveze in ministrstva bodo izjavo podpisali še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.
