To razkriva eksperiment, ki sta ga na pobudo Kaspersky Laba izvedli nemška Univerza v Würzburgu in angleška Univerza Nottingham Trent. Moški niso zdržali niti polovice tega časa, saj so po telefonu posegli že po 21 sekundah, ženske pa je telefon premamil po okoli 57 sekundah.

Za podrobnejši vpogled v odnos, ki ga imajo uporabniki z digitalnimi napravami, so sodelujoči v eksperimentu sami ocenili, koliko časa je preteklo, preden so posegli po svojem telefonu. Večina je odgovorila dve ali tri minute. To kaže na precejšen razkorak med percepcijo in dejanskim vedenjem.

Jens Binder z Univerze Nottingham Trent izpostavlja: »Eksperiment kaže, da so ljudje precej bolj navezani na naprave, kot mislijo. Ko so uporabniki sami s pametnimi telefoni, je njihova uporaba postala povsem običajna praksa. Preprosto niso več spodobni le čakati. Takojšnji dostop do informacij in interakcij prek uporabe pametnih naprav spreminja vlogo slednjih. Naprave bolj kot kos tehnološke opreme postajajo digitalni sopotnik in vez z zunanjim svetom.«      

Nadaljnje raziskovanje univerz pa pripeljalo do zaključka, da je lahko nenehno pogledovanje na telefon posledica strahu uporabnikov pred zamujenimi priložnostmi (angl. fear of missing out) v času, ko niso na spletu. Ta strah se je izkazal za bolj značilnega med tistimi uporabniki, ki svoje telefone uporabljajo bolj intenzivno.

»Količina uporabe pametnega telefona in raven zaskrbljenosti sta povezani. Težko je reči, kaj je vzrok in kaj posledica: ali ljudje zaradi strahu pred izostankom od dogajanja začno pogosteje uporabljati svoj telefon ali pa zaradi pogoste uporabe posledično narašča zaskrbljenost uporabnikov, da bodo zamudili dogajanje,« pojasnjuje Astrid Carolus z Univerze v Würzburgu.

Raziskava je prav tako pokazala, da z naraščajočo uporabo telefona narašča tudi stres. Presenetljiv pa je rezultat analize vprašanja o sreči ne splošno, saj razlik med uporabniki, ki pogosto ali manj pogosto uporabljajo telefon, ni. Stres, povzročen z uporabo pametnega telefona, kot kaže nima velikega vpliva na siceršnje dobro počutje uporabnikov.  

Med desetminutnim srečanjem so uporabniki svoje pametne telefone v povprečju uporabljali skoraj polovico časa (pet minut). Kot je pokazala že ena od predhodnih raziskav Kaspersky Laba, se dandanes uporabniki močno opirajo na mobilne naprave. Dojemajo jih kot podaljšek svojih možganov in jih uporabljajo kot orodje, ki nadomešča pomnjenje dejstev. Na primer, večina sodelujočih v tej raziskavi se ni spomnila telefonske številke svojega partnerja, spomnila pa se je domače telefonske številka iz otroštva.

»Pametni telefoni so neločljiv del našega življenja. A moramo se zavedati, da so dobrina, ki jo ljudje pogosto razumemo kot samoumevno. Z nenehno prisotnostjo pozabljamo na pravo vrednost pametnih telefonov, saj so na njih shranjeni naši osebni spomini in drugi pomembni podatki,« pojasnjuje David Emm, glavni varnostni raziskovalec pri Kaspersky Labu, in dodaja: »Vse to pa ne predstavlja vrednosti le nam – uporabnikom, temveč tudi kibernetskim kriminalcem. V primeru, da bi slednji prestregli zasebne informacije, bodisi s krajo podatkov ali prek napada z zlonamerno programsko opremo, lahko uporabniki izgubijo svojo vez s prijatelji in povezavo do virov informacij.«