Gluten, kompleksna rastlinska beljakovina, ki je prisotna v pšenici, piri, ječmenu, rži ter ovsu, je kriva, da je testo za kruh in podobne pekovske izdelke tako prožno in elastično. Brez glutena bi peki najbrž izgubili voljo do dela. Na drugi strani je gluten največji sovražnik ljudi s celiakijo, avtoimuno boleznijo, ki povzroča škodo črevesni sluznici, zaradi tega pa nastanejo številne težave, kot so: nevrološki simptomi, neplodnost, slaba absorbcija, pomanjkanje vitaminov, itd. Edino zdravilo do sedaj je doživljensko izogibanje živil, ki vsebujejo gluten.

Prav, ljudje s celiakijo torej nimajo izbire, kaj pa ostali?

Obstajajo seveda tudi drugi, ki so občutljivi na gluten, vendar reakcija niti približno tako huda, kot pri celiakiji, vseeno pa pride do določenega vnetja v telesu, zato je izogibanje hrani z glutenom čisto upravičeno, ni pa potrebe po taki striknosti. O učinkih in reakcijah uživanja glutena bi lahko razglabljali v nedogled, saj je v igri ogromno spremenljivk in dejavnikov, vendar pa to ni namen tega članka. Kar hočem povedati je, da trend izločanja glutena iz prehrane, ki ga je na veliko povzela tudi prehrambena industrija, marsikomu ki se o tem ne pouči, vnaša nepotrebno zmedo, zavaja ter drastično posega v jedilnik. V večini primerov čisto brez potrebe.

Več strokovnih virov poudarja, da človek v bistvu glutena ne potrebuje, da je nekoristen v smislu kakšnih bistvenih funkcij za telo. Po drugi strani pa je lahko obremenjujoč za organizem oziroma za metabolizem, izvzemši osebe s celiakijo ali tiste s pretirano občutljivostjo na gluten.

Torej kdaj bi bila izločitev glutena iz prehrane za vas racionalna odločitev?

Izločite ga popolnoma za en mesec, pa boste videli ali se bolje počutite, imate mogoče več volje do dela, več energije, možnost boljše koncentracije, več moči pri športnih aktivnostih, itd.Če ne občutite nikakršne spremembe, potem vam gluten po vsej verjetnosti ne škodi. Če ste aktivni ali vrhunski športnik, je to mogoče pika na i do tistega malo, ki vam zmanjka do želenih ciljev. Tukaj bi kot zanimivost navedel resnično zgodbo o srbskem teniškem asu Novaku Đokoviću, ki se zavihtel na prvo mesto ATP lestvice šele potem, ko mu je njegov svetovalec za prehrano črtal živila z glutenom iz jedilnika, nakar je občutno pridobil na moči. Če hujšate, je mogoče gluten kamen spotike, ki vas ovira pri kurjenju telesne maščobe, vendar bi tukaj opozoril, da je ta korak samo ena komponenta shujševalne diete, za katero morajo prej biti izpolnjeni neki osnovni principi hujšanja, kot so: izbira zdravih živil, kalorični deficit, povečana telesna aktivnost, pravilna časovna razporeditev obrokov v dnevu, itd.

Tudi brezglutenska živila niso tako nedolžna!

Težava na katero vas sigurno ne bodo opozarjali proizvajalci brezglutenskih živil je ta, da tako kot je velika večina klasičnih proizvodov prehrambene industrije nezdravih ali celo škodljivih, je enako tudi pri teh. Še zmeraj so lahko polni sladkorja, slabih maščob in aditivov. Se pravi, Miha bo začel kupovati brezglutenska živila, ker je prebral, da gluten redi, da ni zdrav, je povod številnim boleznim; ironija pa je v tem, da jih kupi po višji ceni, kot klasična živila, povzročajo pa ravno te učinke, zaradi katerih se je Miha odločil, da bi jih bilo pametno uvesti na jedilnik, ker seveda prihajajo od istih ali podobnih si proizvajalcev. Še zmeraj so industrijsko predelana živila in pomislite, če proizvajalec izloči gluten iz proizvoda, ki ima določen vpliv na strukturo in teksturo, potem ga mora obvezno nadomestiti z nečim drugim, najbrž z nečim poceni in škodljivim za zdravje.

Krof je še zmeraj nezdrav, pa čeprav je brez glutena

Pa tudi gluten ni vedno isti. Oves vsebuje manj glutena kot pšenica, ta je drugačne strukture in na splošno milejši. Razlika pa je tudi med avtohtonimi vrstami pšenice ter tistimi hibridiziranimi in kemično tretiranimi vrstami, ki vsebujejo več glutena ter so namenjeni prehr. industriji. Mogoče se v teh skriva vir alergij in občutljivosti, kdo ve?

Torej, če se odločite za brezglutensko dieto, vam svetujem, da pozabite na tisto “brezglutensko” polico v trgovini ter posežete po naravnih in zdravih živilih, ki ne vsebujejo glutena, kot so: zelenjava, sadje, meso, oreščki, semena, stročnice, koruza, kvinoja, riž, krompir. Zavedajte se, da je glavni cilj prehrambene industrije vedno profit in zato bo s svojim marketingom vedno ciljala na potrošnikovo večno slabost, ki je želja po instant rešitvi za kompleksne zdravstvene težave.

Rešitev je preprosta in zagotovo ne bo nikoli trend: v čim večji meri se izogibajte industrijski hrani!

Brane Bogdanovič, avtor prispevka, je poznavalec prehrane, prehranskih dopolnil ter samoučeči nutricionist. Njegova filozofija je sinergija inteligentne prehrane in telesne aktivnosti.

Za  nasvete je dosegljiv na mail nebra11@icloud.com